V soboto je namreč potekel rok veljavnosti zveznega zakona, s katerim so se zagotavljala sredstva za dolgoročno brezposelne. V primeru izgube službe Američani dobijo od svojih zveznih držav podporo, vendar največ za 26 tednov, v tem času pa si morajo najti novo delovno mesto.

V obdobju hujših kriz in okrevanja po krizah, ki so povzročile velike izgube delovnih mest, je do zdaj vedno priskočil na pomoč zvezni proračun, ki je brezposelnim podporo izplačeval nekoliko dlje, vendar največ do 73 tednov.

V ZDA je trenutno okoli 4,1 milijona dolgoročno brezposelnih in zvezni proračun jim je zagotavljal sredstva zadnjih pet let, torej vse od zadnje hude krize, ki se je začela s propadanjem nepremičninskega trga, se razširila na finančni sistem in od tam na celotno gospodarstvo.

Kongres je veljavnost zakona o podaljšani podpori podaljševal, tokrat pa tega ni storil. Republikanci se pritožujejo, da je 26 milijard dolarjev, kolikor bi stalo podaljšanje izplačil za tri mesece, preveliko breme za proračun, in zadnji dogovor o proračunski porabi za dve leti je brezposelne pustil na cedilu.

Demokrati sicer vztrajajo, da je treba podporo obnoviti, in v senatu je že pripravljen ustrezen predlog zakona. Predsednik Barack Obama kongres poziva, naj zakon sprejme takoj, ko se januarja vrne na delo po prazničnem dopustu.

"To je v nasprotju z ameriškimi vrednotami"
Direktor Nacionalnega ekonomskega sveta Gen Sperling meni, da bo ukinitev pomoči škodila gospodarski rasti. V sporočilu kongresu je opozoril, da odvzem podpore brezposelnim sredi praznikov nima nobenega gospodarskega smisla.

To je v nasprotju z ameriškimi vrednotami in s tradicijo, saj v času tako visoke dolgoročne stopnje brezposelnosti kongres doslej še nikoli ni tako nenadoma ukinil podpore, je poudaril.

"Gre za naše sosede, člane naših skupnosti, za starše, ki želijo preživeti svoje družine in so odvisni od začasne pomoči, ko iščejo novo delovno mesto," je sporočil Sperling.

Prizadetih je okrog 1,3 milijona Američanov, ki se bodo zdaj skušali znajti, kakor vedo in znajo. Nekateri prodajajo avtomobile oziroma vse, kar ima kakšno vrednost in česar niso bili prisiljeni prodati že do zdaj. Drugi se selijo v države in okolja z nižjimi življenjskimi stroški ali pa sprejemajo delovna mesta, ki so pod ravnijo njihove izobrazbe oziroma usposobljenosti.

Zvezna pomoč je znašala povprečno približno 1.166 dolarjev na družino.