Dolgoletni finančni minister, ki je pred nekaj dnevi že prevzel vodenje laburistov, bo imel težko nalogo, da vladajoči stranki po treh zaporednih mandatih spet zagotovi podporo javnosti, ki je Blairu zamerila predvsem britansko sodelovanje pri zasedbi Iraka.

Kljub temu 56-letni Brown, ki je bil dolga leta v senci v javnosti bolj sproščenega Blaira, za zdaj iz države ne namerava umakniti britanskih čet, zagovarja pa odločnejše pogovore z iraškimi sosedami, predvsem s Sirijo in z Iranom, glede reševanja razmer v nesrečni državi.

Hladnejši do ZDA in EU-ja
Brown bo kot dozdajšnji finančni minister ohranil gospodarsko politiko najverjetneje nedotaknjeno, z velikim poudarkom nad javno porabo in zniževanjem davkov. Poznavalci predvidevajo, da bo imel Brown do ZDA nekoliko hladnejši odnos kot njegov predhodnik, vendar bistvenih sprememb v odnosih med državama ni pričakovati. Brown velja tudi za večjega evroskeptika od Blaira in ostrega zagovornika boja proti terorizmu. Po njegovem bi moral parlament potrjevati vse pomembne odločitve, kot je, recimo, vstop države v vojno.

Svojo ekipo naj bi Brown predstavil v četrtek, obljublja pa, da jo bodo sestavljali "sami talenti." Že prej naj bi bili znani imeni novega finančnega in notranjega ministra. Na mesto prvega naj bi bil imenovan dozdajšnji sekretar za trgovino in industrijo Alistair Darling.

Blair od zdaj v mednarodne vode
54-letni Blair, ki je britanski premier z drugim najdaljšim mandatom v zadnjih sto letih, je pred odstopom še zadnjič odgovarjal na vprašanja poslancev v spodnjem domu parlamenta, nato pa je sredi dneva kraljici Elizabeti II. podal svoj odstop. Takoj nato je kraljica Brownu podelila mandatarstvo za sestavo vlade, Brown pa je postal že enajsti premier med njeno vladavino.

Blair glavni mirovnik na Bližnjem vzhodu
Blair je po 24 letih napovedal tudi odstop z mesta člana parlamenta. Po pričakovanjih ga je bližnjevzhodna četverica (ZDA, EU, ZN, Rusija) kmalu po odstopu imenovala za posebnega odposlanca za Bližnji vzhod. V izjavi četverice so zapisali, da bo Blair spodbudil pomoč Palestincem, pomagal pri izgradnji državnih inštitucij in promoviral gospodarski razvoj. Na mestu posebnega odposlanca bo Blair nasledil nekdanjega predsednika Svetovne banke Jamesa Wolfensohna.

V zadnjem nagovoru poslancem britanskega parlamenta je Blair poudaril, da bo mednarodna skupnost dosegla stabilnost in mir na Bližnjem vzhodu z oblikovanjem dveh držav. Po njegovih besedah to pomeni državo Izrael, ki je varna in verjame v svojo varnost, ter Palestinsko državo, ki ne bo utemeljena le ozemeljsko, ampak tudi glede uvedbe institucij in upravljanja.

Kljub ključni podpori četverice so mnogi v Evropi in na Bližnjem vzhodu skeptični glede nove Blairove vloge, saj menijo, da je nekdanji britanski premier preveč sporna oseba za posredovanje v dolgoletnem konfliktu, še posebej zaradi njegovega sodelovanja pri napadu na Irak in tesnih vezi z ameriškim predsednikom Georgeem Bushem, ki na tem območju, razen pri Izraelcih, ne vzbuja ravno prevelikega zaupanja.

Imenovanje Blaira sta pozdravila Izrael in palestinski predsednik Mahmud Abas, medtem ko palestinsko gibanje Hamas temu odločno nasprotuje.