Predsednik Burkine Faso Blaise Compaore je po nemirih - ti so izbruhnili zaradi njegovih načrtov, da spremeni ustavo in si tako zagotovi podaljšanje že 27 let trajajoče vladavine - uradno odstopil.
Ob tem je opozoril, da je z njegovim odhodom v vrhu države nastal vakuum, ter pozval k izvedbi svobodnih in poštenih volitev v roku 90 dni.

Tiskovni predstavnik vojske Isaac Zida je sicer malo pred tem več 10.000 protestnikom v prestolnici Ouagadougou sporočil, da Compaore ni več na oblasti. Njegovo mesto je že zasedel vojaški poveljnik, general Honore Traore.

Odstavljeni predsednik naj bi že zapustil svojo rezidenco v Ouagadougouju in se odpravil proti jugu. Njegov konvoj z močno oboroženim spremstvom naj bi opazili pri mestu Po, ki je v bližini meje z Gano.

Pred tem je Compaore kljub množičnim protestom in pozivom k odstopu zatrdil, da bo ostal še eno leto na čelu prehodne vlade in se nato poslovil od oblasti. Protestniki so vseeno zahtevali njegov odstop.

Hudi nemiri
Večtisočglava množica protestnikov je v četrtek opustošila parlament in druga vladna poslopja v prestolnici Ouagadougou. Protesti so po zadnjih podatkih zahtevali najmanj tri smrtne žrtve. O nemirih so poročali tudi iz drugega največjega mesta Bobo Dioulasso in drugih mest po državi.

Na ulice jih je pognala odločitev Compaoreja, da si s spremembo ustave omogoči vnovično kandidaturo na predsedniških volitvah prihodnje leto, čeprav je na oblasti te revne afriške države že od leta 1987. Vlada je zaradi nemirov nato umaknila predlog, a to ni pomirilo opozicije in protestnikov, ki so zahtevali takojšen odhod dolgoletnega voditelja.

Poveljnik vojske general Honore Traore je razpustil parlament in napovedal oblikovanje prehodne vlade, ki naj bi jo sestavili v sodelovanju z vsemi političnimi strankami. "Vrnitev ustavnega reda lahko pričakujemo v največ 12 mesecih," je dejal, a ni navedel nobenih podrobnosti.

Pogovori med opozicijo in vojsko
Compaore je v četrtek zvečer prek televizije nagovoril rojake in dejal, da ne bo odstopil, ampak bo ostal še 12 mesecev, da prehodna vlada konča svoje delo. Ob tem je sporočil, da odpravlja izredne razmere, ki jih je uvedel nekaj ur prej, ko so protestniki vdrli v parlament in zažgali poslopje.

"Slišal sem sporočilo, ga razumel in sprejel v vednost močno željo po spremembi," je dejal in izrazil pripravljenost na odprte pogovore o prehodnem obdobju, po koncu katerega bi bil oblast pripravljen predati demokratično izvoljenemu voditelju.

Regionalno združenje zahodnoafriških držav (ECOWAS) je sporočilo, da ne bo priznalo nobenega prevzema oblasti s protiustavnimi sredstvi.

V četrtek so ves dan potekali pogovori med opozicijo in predstavniki vojske. Tako opozicijski voditelji kot protestniki so dali jasno vedeti, da Compaoreja ne želijo videti v nobeni vlogi med tranzicijo. Nekateri protestniki so zahtevali, da vodenje države prevzame nekdanji obrambni minister, general Kouame Lougue.

Revščina kljub zlatu
Compaore državi s trdo roko vlada že 27 let in njegove namere o podaljšanju predsedniškega staža so naletele na odmevne kritike tudi med njegovimi podporniki, zato je bil v zadnjem času priča izstopom iz njegove stranke.

Prebivalci nimajo dovolj samo njegove samovolje, ampak so nezadovoljni tudi zaradi naraščanja življenjskih stroškov. Država sicer največ prihodka ustvari z izvozom bombaža in zlata. Čeprav je četrta največja afriška proizvajalka zlata, je ena najrevnejših držav na svetu.

V zadnjih letih se je Compaore uveljavil kot mirovni posrednik v regiji in tesen zaveznik ZDA v boju proti terorizmu, saj je ponudil oporišča za izvajanje operacij proti islamskim skrajnežem, ki delujejo na območju Sahela. Svoje enote ima v Burkina Fasu nameščene tudi nekdanja kolonialna oblastnica Francija.

Strah pred izgubo imunitete
Zaradi namer po ohranitvi oblasti je bil Compaore v zadnjem letu deležen diplomatskega pritiska. Francoski predsednik Francois Hollande mu je v pismu celo ponudil podporo pri zagotovitvi službe v kaki mednarodni organizaciji. Po pričevanju diplomatov se je Compaore vseeno bal, da bi z izgubo oblasti izgubil tudi imuniteto pred kazenskim pregonom.

Na oblast je Compaore prišel z vojaškim udarom, ko je bil leta 1987 v še nepojasnjenih okoliščinah usmrčen njegov levičarski predhodnik Tomas Sankara, ki so mu zaradi njegovih idej številni nadeli naziv afriški Che Guevara. Na tokratnih protestih so ljudje nosili podobe Sankare in ob tem napise "Sankara, poglej svoje sinove. Bijemo tvoj boj".