Nazadnje se je o Čečeniji toliko razpravljalo, ko je bila ta avtonomna ruska republika še v ruševinah, njena prestolnica Grozni pa je bila deležna najhujših zračnih napadov v Evropi po drugi svetovni vojni. Danes, 13 let po drugi čečenski vojni, kaže republika, še zlasti pa prestolnica, popolnoma drugačno podobo.
Govorijo celo o "čudežnem preporodu" - ceste so popravljene, s kroglami prerešetane stene so odstranili, v Groznem se v nebo dvigajo vrtoglavo visoke stolpnice, igrišča so polna otrok, ponoči pa panoramo prestolnice razsvetljuje orjaška marmornata mošeja.

A pod to bleščečo novo fasado je "čudež" manj impresiven, kot se zdi. Za zaprtimi vrati ljudje govorijo o sprevrženi in zatiralski deželi, ki jo s strahovlado vodi od Kremlja nastavljen Ramzan Kadyrov. Močno zastraženi nebotičniki na novo zgrajenega kompleksa Grozny City prazni samevajo, ponoči so ulice zapuščene.

Domovina Džoharja in Tamerlana Carnajeva, večinoma muslimanska provinca, ki so jo ohromila stoletja vojn in zatiranja, ne grozi več z odcepitvijo od Rusije. Je pa postala gojišče za obliko militantnega islama, katerega privrženci so razširili nasilje še v druge dele Rusije in naj bi navdihnili radikalizacijo bratov Carnajev. "Morda je videti stabilna in mirna, a v resnici ni tako," je povedala aktivistka za človekove pravice, ki pa, podobno kot drugi kritiki Kadyrova, ni želela biti imenovana. "V gorah so še vedno posamezne skupine uporniških bojevnikov, ki se jim pridružujejo mladi iz okoliških vasi in jih zalagajo s hrano."

Suši, iPhoni in islam
Moskva je v Čečenijo vložila na milijarde rubljev za njeno prenovo in se zdaj baha, da ni več nobenega sledu separatistične vstaje, ki je v 90. letih ponižala rusko vojsko. Na ruševinah osrednjega trga Minutka v Groznem, kjer se je januarja leta 1995 bil krvav boj z Rusi, danes stojijo trendovske kavarne, v katerih mladeniči v usnjenih jaknah in ženske z naglavnimi rutami jedo suši in pogledujejo na svoje iPhone. Kadyrov, nekdanji upornik, zre z velikih plakatov in TV-poročil. V rdečem neonskem napisu je izpisano: "Ramzan, hvala za Grozni!"

Kadyrov, čokat 36-letnik s pristriženo bradico in predirnimi sivimi očmi, gradi na podobi pobožnega muslimana in družinskega človeka, sicer pa redno objavlja mobilne fotografije na svojem Instagramu. Rad ima zabave, še posebej takrat, ko je on častni gost. Leta 2011 je za svojo rojstnodnevno zabavo najel pevca Seala in hollywoodska zvezdnika Jean-Clauda Van Damma in Hilary Swank. Po pritožbi skupin za človekove pravice se je Swankova opravičila, odpustila svojega menedžerja, svoje zajetno šestmestno plačilo pa podarila v dobrodelne namene.

Kadyrov in njegov tabor zanikajo, da so vpleteni v kakršne koli zlorabe, umore ali izginotja. A njegovi kritiki imajo navado umirati v nerazrešenih umorih ali pa izginjati brez sledu. Organizacije za človekove pravice so Kadyrova povezale z umori ruske oporečniške novinarke Anne Politkovske, čečenskih izgnancev v Avstriji in Turčiji ter rivalskih čečenskih klanskih vodij. Rusko aktivistko Nataljo Estemirovo, ugrabljeno v Groznem leta 2009, so našli mrtvo. Na seznamih skupin za človekove pravice je okoli 5.000 Čečenov, ki so še vedno pogrešani.

Kadyrova zvestoba zna spravljati v zadrego celo sam Kremelj. Na zadnjih volitvah sta predsednik Vladimir Putin in njegova vladajoča stranka Združena Rusija dobila več kot 99 odstotkov čečenskih glasov, pri čemer je bila volilna udeležba "sovjetsko" 99-odstotna. Glavna prometna cesta v Groznem se zdaj imenuje po Putinu. "Kar se dogaja tu, je absurdno. To je George Orwell, 1984," je povedal neimenovani oporečnik. "Tu se nič ne bo spremenilo še kmalu. Čečenska pomlad? Pozabite."

Zlati lestenec
V Groznem mimoidoči obstanejo in zrejo z mešanico strahu in spoštovanja, ko čez mesto pelje Kadyrova hrupna povorka. Njegovi najtesnejši zavezniki vozijo luksuzne sedane z zatemnjenimi okni in nezgrešljivimi registrskimi tablicami "KRA" - "Kadyrov, Ramzan Ahmatovič". Kadyrov oče Ahmad Kadyrov je bil nekdanji uporniški mufti, ki ga je kot čečenskega voditelja nastavil Putin. Kadyrov starejši je vladal do leta 2004, ko je bil ubit v atentatu. Muzej, postavljen njemu v čast, se baha z največjim lestencem v Rusiji, ki tehta 1,65 tone, narejen pa je iz 22 kilogramov čistega zlata.

Morda zato, da bi skušal omejiti vpliv islamskih upornikov, je Kadyrov prepovedal alkohol in kockanje, podprl pa je poligamijo in naglavne rute za ženske. Pred leti so njegovi podporniki ženske s "preveč bahavimi" oblačili streljali s pištolami za paintball. A Kadyrova podpora islamu ni zmanjšala privlačnosti radikalne različice, ki so jo posvojili uporniki z Dokujem Umarovom na čelu. "Ko nam rečejo, da je dovoljena le ta uradna oblika islama, bo seveda vsem šlo to v nos," pove neimenovani aktivist. "Ljudje ne marajo, če se jim govori, kako biti veren."

Predanost in zamere
Kot v sovjetskih časih je nemogoče vedeti, kaj si Čečeni zares mislijo o svojem voditelju. Uradno bodo prebivalci odgovarjali z vnaprej pripravljenimi frazami predanosti. "Ne vem, kaj bi bilo z nami brez našega voditelja," pove Fatima Magomedova, 44-letna cvetličarka. "Zdaj smo svobodni." Številni so nedvomno iskreni v svojem občudovanju Kadyrova, ki je po desetletju vojne, ki je vzela na tisoče življenj, prinesel v deželo mir in relativno blagostanje.

"Mislim, da noče veliko ljudi oditi. Pravzaprav veliko Čečenov pravi, da se želijo vrniti. Tisti, ki odhajajo, so tisti, ki iščejo lahko življenje," meni Hamza Hirahmatov, namestnik čečenskega duhovnega vodje. "Tisti, ki želijo nekaj doseči, določen uspeh, se bodo samo še vračali, se zaposlovali, se udejstvovali v projektih za promocijo morale in duhovnosti ter pomagali naši republiki."

A to je bleščeč center Groznega. Zunaj prestolnice je Čečenija obubožana država, kjer je v nekaterih regijah brezposelnost dosegla že skoraj 80 odstotkov. Številni se zgrinjajo nad Grozni v iskanju dela, a tožijo, da so delovna mesta rezervirana zgolj za tiste znotraj Kadyrovega klana. Na podeželju in obrobju se Čečeni preživljajo s kmetijstvom. To je lepa, rodovitna dežela z zasneženimi kavkaškimi gorami za kuliso. A dela za mlade tu ni. Nekateri sanjajo o odhodu. A številni se zdaj bojijo, da bodo zaradi napada v Bostonu le stežka dobili vizume za zahodne države.