Ob izročitvi škrlatnih kardinalskih pokrival jih je spomnil, da barva njihovih oblačil simbolizira njihovo pripravljenost, dati življenje za vero. Vsakemu posebej je sveti oče izročil škrlatno ogrinjalo, v nedeljo pa naj bi jim v okviru redne nedeljske maše podelil tudi kardinalske prstane. Tako se je kardinalski zbor povečal na 201 članov.

Ob imenovanju je sveti oče izpostavil novega kardinala Emanuela Karima Delija iz Iraka ter vse kristjane v tej državi. "S povabilom patriarha kaldejske cerkve sem hotel na poseben način izraziti svojo naklonjenost iraškemu ljudstvu," je poudaril Benedikt XVI.

Zadnji konzistorij, na katerem je papež umestil nove kardinale, je bil marca lani, ko je bil povišan tudi takratni ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.

Najpomembnejša funkcija kardinalov je možnost izbirati novega papeža. Glasovalno pravico imajo vsi, ki so mlajši od 80 let. Trenutno je takih 120. Po trenutno veljavnih pravilih je lahko kardinalov elektorjev največ 120, razen če papež ne odloči drugače.

Kardinali so znani tudi kot princi cerkve in so po papežu najvišji predstavniki rimskokatoliške cerkve. Njihova funkcija je, da so papeževi svetovalci pri vodenju Cerkve. Papež jih imenuje po lastni presoji. Kardinalskemu zboru predseduje dekan oziroma v primeru njegove odsotnosti prodekan. S papežem sodelujejo na rednih ali izrednih konzistorijih.

M. R.