Nevladne stranke menijo, da so se volilne oblasti odkrito postavile na stran vladnih strank pod vodstvom predsednika Huga Chaveza.

"Po našem prepričanju resnično avtonomni in neodvisni volilni sodnik v takšnih razmerah ne bi dopustil izvesti voitev", je dejal eden izmed opozicijskih prvakov.

Ob bojkotu opozicije bi lahko Chavez, čigar somišljeniki bodo v ljudski skupščini po volitvah skoraj zagotovo imeli več kot dve tretjini glasov, izvedel nekatere reforme in se pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto še utrdil na oblasti.

Želi Chavez uzakoniti diktaturo?
Potem ko je Chavez leta 1999 prišel na oblast, je kmalu spremenil ustavo in dosegel, da se je predsedniški mandat s petih podaljšal na šest let. Zdaj pa naj bi nameraval odpraviti še načelo, ki dovoljuje le enkratno ponovitev predsedniškega mandata. Poleg tega si prizadeva okrepiti moči nad centralno banko.

Venezuelski predsednik, sicer tesen zaveznik kubanskega diktatorja Fidela Castra, je v zadnjih letih postal oster kritik ameriške politike. Tudi tokrat je namero opozicije komentiral kot poskus ameriške propagande, ki naj bi skušala oslabiti njegovo vlado. ZDA so vpletenost v notranje zadeve države že zanikale.

Kljub temu ima v Venuzeli veliko podporo med revnejšimi sloji prebivalstva, saj za socialo in šolstvo namenja velik del od milijardnih zaslužkov s prodajo nafte. Nižji sloji se zato ne menijo za opozorila opozicije, da je Chavez resno načel demoracijo v državi.