V predzadnjem septembrskem koncu tedna je bilo strelskih žrtev 25, ta torek pa je bil ustreljen sin uglednega aktivista za boj proti nasilju.
70 let po tem, ko je "vetrovno mesto" - zahvaljujoč gangsterju Alu Caponu - po vsej Ameriki dobilo sloves središča kriminalnih dejavnosti, predvsem nezakonitih pivnic, kockanja in prostitucije, se Chicago znova uvršča na prva mesta ameriških statistik kriminala. A tokrat povsem brez kvaziromantičnega prizvoka.
1. Chicago (516)
2. New York (414)
3. Detroit (386)
4. Philadelphia (331)
5. Los Angeles (299)
6. Baltimore (219)
7. Houston (217)
8. New Orleans (193)
9. Dallas (154)
10. Memphis (133)
Lani se je v Chicagu, tretjem največjem ameriškem mestu, zgodilo rekordnih 516 umorov. Za primerjavo: v Los Angelesu so jih našteli 299, v Detroitu 386. In v New Yorku, ki je še ne tako dolgo nazaj veljal za eno nevarnejših mest, so z navdušenjem pozdravili rekordno nizkih 414. Slabe tri mesece pred koncem letošnjega leta je žrtev umorov v Chicagu 358. Ustreljenih in ranjenih je bilo 1.499 ljudi.
1. Flint, Michigan (65 umorov na 100.000 prebivalcev)
2. Detroit, Michigan (54,6)
3. New Orleans, Louisiana (53,5)
4. St. Louis, Missouri (35,5)
5. Baltimore, Maryland (35)
6. Birmingham, Alabama (33,7)
7. Newark, New Jersey (33,1)
Oakland, Kalifornija (33,1)
9. Baton Rouge, Louisiana (28,9)
10. Cleveland, Ohio (24,6)
Mesto, znano po bluzu, Oprah Winfrey, največji javni knjižnici na svetu in nogometni ekipi Chicago Bears, mesto, kjer so med drugimi živeli največji ameriški gangster Capone, najslavnejši ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright in prvi ameriški temnopolti predsednik Barack Obama, je danes znano predvsem kot mesto umorov. "Miniholokavst na ulicah," so dogajanje dramatično označili ameriški mediji.
Virtualni števec umorov
Spletna stran ne najbolj posrečenega imena "Heyjackass!" vsakodnevno šteje umore, strelske obračune, objavlja grafe "trenda umorov" in interaktivne zemljevide najnevarnejših sosesk. Ilustracija padlega možica celo prikazuje, v katere predele so žrtve največkrat ustreljene (v spodnji del telesa; medtem ko je velika večina tistih, ki so umrli, ustreljenih v glavo) in kakšno je razmerje med moškimi (995) in ženskimi žrtvami (217).
Ameriški mediji vsak ponedeljek potegnejo črto pod še enim krvavim chicaškim koncem tedna in postrežejo s statistiko. Prejšnji konec tedna jih je bilo ustreljenih 13, od tega so umrli štirje. To je bil dober konec tedna.
Chicaške poulične tolpe streljajo vse povprek, pri tem pa pod streli največkrat končajo popolnoma nedolžne žrtve, srhljivo veliko je otrok. Na zgoraj omenjeni praznični konec tedna, okrog 4. julija, sta bila med drugim ustreljena pet- in sedemletnik.
Kako narediti konec?
Vso absurdno razsežnost problematike je najbolj nazorno ponazoril primer šestletne Quianne Tompkins, ki je bila konec julija skupaj s še eno žensko ustreljena v prsi na spominski slovesnosti za 24-letnega Brandona Snipa, ki je bil ubit v Chicagu pred petimi leti.
In v torek je bil med osmimi strelskimi žrtvami tudi 25-letni Hal Baskin jr., sin lokalnega aktivista Hala Baskina, ki se že leta bori proti nasilju v svojem rodnem kraju. Baskin je za Chicago Sun-Times povedal, da dogodek služi kot opomnik, da lahko strelsko nasilje doleti vsako družino. "Včeraj sem bil na vrsti jaz. Dokler ne spremenite družbeno-gospodarske dinamike v teh revnejših soseskah in skupnostih, se bodo te stvari še naprej dogajale." Baskin je sicer že maja v strelskem obračunu izgubil svojega 21-letnega pranečaka.
Konec prepovedi nošnje orožja
Ironično je, da je bil Illinois do letos poleti edina ameriška zvezna država, ki je prepovedovala nošnjo skritega orožja zunaj lastnega doma. Zvezno prizivno sodišče je razsodilo, da je prepoved neustavna. Guverner Illinoisa, demokrat Pat Quinn, ki tudi sam prihaja iz Chicaga, je sicer vložil veto, a je bil v obeh domovih prepričljivo preglasovan. "To je zgodovinski dan za lastnike pištol in za Illinois. Nikdar si nisem mislil, da bomo zakon tu sprejeli, a smo ga. Presrečen sem," je po glasovanju povedal pokrovitelj zakona, demokrat Brandon Phelps.
Quinn, ki je chicaško nasilje uporabil kot argument proti sprejetju zakona, je bil manj zadovoljen. Guverner in protiorožarski aktivisti so v javni debati nenehno izpostavljali nasilje v Chicagu, a so jih zagovorniki svobode do nošnje orožja preglasili in debato obrnili v svojo smer.
Tudi chicaški župan Rahm Emanuel, sicer nekdanji vodja Obamovega kabineta, tako kot predsednik slovi kot oster zagovornik nadzora nad strelskim orožjem. A tudi Emanuelu, ki glasno opozarja, kakšno škodo delajo mestu tolpe in nezakonite pištole, in ki javno kritizira ameriško orožarsko zvezo (NRA) zaradi njihovih drastičnih stališč, kaj dosti za zajezitev nasilja ni uspelo storiti. Še več, nasilna kriminalna dejanja in umori so se pod njegovo administracijo samo še okrepili. V prvem letu dni, odkar je zasedel županski stolček (maja 2011), je število umorov naraslo za 17 odstotkov.
Konservativni teoretiki zarote, kot je razvpiti radijski voditelj in politični komentator Rush Limbaugh, trdijo, da Emanuel in njemu podobni v resnici želijo ohraniti tako visok delež umorov v Chicagu, da bi tako lažje lobirali za strožje protiorožarske zakone. Zagovorniki orožja pa so v zadnjih letih tako ali tako vedno radi vzeli "vetrovno mesto", ki je imelo prepoved nošnje orožja, na piko. "Pokol v brezpištolskem Chicagu," je denimo svoj blog po še enem krvavem koncu tedna naslovila poročevalka konservativnega Fox Newsa Katie Pavlich.
Odstotkovno Chicago ni na vrhu
FBI je v svojem letnem poročilu, objavljenem septembra, samo še črno na belem potrdil, kar so mediji pisali že vse leto: v Chicagu je bilo lani več umorov kot v katerem koli drugem mestu v ZDA, zato je ta postal nesporna ameriška prestolnica umorov. Je pa res, da je tako za Chicažane kot za Newyorčane precej manj verjetno, da bodo žrtve umora, kot pa denimo za prebivalce Flinta v Michiganu, mesta, ki ga je proslavil Michael Moore s svojim dokumentarnim filmom Roger & Me o vplivu zloma General Motorsa na njegovo rodno mesto.
Vpliv je bil precej katastrofalen - stopnja brezposelnosti je 19-odstotna, pod pragom revščine živi 38 odstotkov prebivalcev, umorov pa so imeli lani 63, kar je ogromno, če upoštevamo, da ima mesto samo 101.632 prebivalca. Chicago jih ima 2,7 milijona.
Chicaški komentatorji in kolumnisti skušajo v svojih do bombastičnih medijskih naslovov kritičnih prispevkih izpostaviti prav to kvoto, ki močno "niža" statistiko umorov in kriminala v njihovem mestu. Kar nekaj mest je pred Chicagom, če upoštevamo število prebivalcev, ne le prej omenjeni mali Flint. Atlanta, Philadelphia, Baltimore, St. Louis, New Orleans in Detroit so vsi pred Chicagom. Ali kot je zapisal Eric Zorn, kolumnist Chicago Tribuna: "Se opravičujem, če sem uničil vaša priročna namigovanja. Kriminala v Chicagu je v resnici manj kot lani. A še vedno niti blizu stopnji, ki bi jo pričakovali v civilizirani družbi."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje