Ameriška obveščevalna agencija Cia pristnosti dokumentov sicer ni potrdila, ni pa je niti zanikala, kljub temu pa bi morala biti po besedah tiskovne predstavnice Cie Heather Fritz Horniak "ameriška javnost globoko zaskrbljena zaradi katerega koli razkritja WikiLeaksa, katerega namen je škoditi sposobnosti obveščevalne skupnosti, da ščiti Ameriko pred teroristi in drugimi nasprotniki".

"Tovrstna razkritja ogrožajo ameriško osebje in operacije, poleg tega pa tudi opremljajo naše nasprotnike z orodjem in informacijami, s katerimi nam lahko škodujejo," je dodala. Branila je Cijine kibernetske operacije, češ da je "delo Cie, da je inovativna, napredna in v prvi obrambni liniji države pred sovražniki na tujem", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

WikiLeaks pravi, da so informacije dobili iz visoko zavarovane mreže znotraj centra za računalniške obveščevalne dejavnosti na sedežu Cie v Langleyju v Virginiji. Cia se je po poročanju ameriškega časopisa New York Times obrnila na Zvezni preiskovalni urad FBI, ki bo preiskal uhajanje dokumentov. Kot domneva FBI, gre najverjetneje za insajderja in ne za delo sovražne države. FBI bo zdaj zaslišal vse, ki so imeli dostop do informacij, kar naj bi bilo najmanj sto ljudi.

Assange: Cia je grozljivo nesposobna
Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je medtem Cio obtožil "grozljive nesposobnosti", ker je tajne podatke o svojih hekerskih postopkih shranjevala na enem mestu. "To je zgodovinsko dejanje grozljive nesposobnosti, da ustvariš tovrsten arzenal in potem vse shraniš na enem mestu," je na novinarski konferenci, ki je potekala v živo v prenosu z ekvadorskega veleposlaništva v Londonu. Assange tam živi od leta 2012, ko se je na veleposlaništvo zatekel pred pravosodnim pregonom.

O operacijah Cie ima še več podatkov, a jih bo pred objavo delil s tehnološkimi velikani, da bi razvili ustrezno zaščito za svoje proizvode. "Odločili smo se, da bomo sodelovali z njimi in jim omogočili ekskluziven dostop do dodatnih tehničnih podatkov, tako da bo mogoče razviti popravke," je dejal in napovedal, da bodo šele po tem nove informacije o ukrepih Cie tudi objavili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Objavili več kot 8.000 dokumentov
WikiLeaks je objavil več kot 8.000 dokumentov, ukradenih s strežnika Cie, ki razkrivajo, da lahko agencija vdira v računalnike, pametne telefone in televizije ter jih uporablja za nadzor oziroma prisluškovanje. Med drugim naj bi Cia s pomočjo britanske obveščevalne službe MI5 razvila sistem, ki "ugrabi" pametne televizorje Samsung F8000 in njihove mikrofone spremeni v prisluškovalne naprave. Cia naj bi podobno sodelovala z obveščevalnimi službami drugih držav, doma pa z Agencijo za nacionalno varnost (NSA).