Če bi ji v času protestov povedali, da bo čez dve leti izvoljena v parlament, bi mislila, da se je komu zmešalo. A vse ankete pred današnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami v Čilu kažejo, da se dekletu in trem njenim soborcem obetajo poslanska mesta.

V tekmi za predsedniško mesto se zmaga nasmiha nekdanji predsednici Michelle Bachelet. Karizmatični 62-letni socialistki javnomnenjske raziskave napovedujejo skoraj 50-odstotno podporo, zato ni izključena celo njena zmaga v prvem krogu. Najbližja zasledovalka, nekdanja ministrica za delo in kandidatka desnice Evelyn Matthei, je precej zadaj s 14-odstotno podporo.

Na volitvah se bo skupno pomerilo devet kandidatov in kandidatk, v predvolilni kampanji pa je Bacheletova med drugim napovedala nov krog gospodarskih reform ter brezplačno visoko šolstvo. Spremeniti želi tudi ustavo, a bo za to potrebovala zadostno večino v obeh domovih parlamenta.

Kandidatki, povezani s hunto
Mattheijeva je na drugi strani branila zapuščino odhajajočega predsednika Sebastiana Pinere. Ta naj bi po njenem ustvaril več delovnih mest kot Bacheletova in zmanjšal neenakost. "Če vprašate Čilence, ali jim je zdaj bolje kot pred štirimi leti, sem prepričana, da bo velika večina to potrdila," je menila.

Za predsedniško mesto se prvih vrstah bojujeta kandidatki, obe tesno povezani z vojaško hunto. Oče Mattheijeve, Fernando, je bil tesen sodelavec diktatorja Augusta Pinocheta. Oče Bacheletove, Alberto, pa je bil njegov nasprotnik, ki so ga v zaporu mučili do smrti.

Tokrat bo v Čilu udeležba na predsedniških volitvah prvič prostovoljna. Volitve bodo odločile tudi o 120 članih skupščine in o 20 od skupno 38 senatorjev. Volilnih upravičencev je okoli 13,6 milijona.

"Desnica na intenzivni negi"
"Desnica je na intenzivni negi. To lahko vidite v anketah in na ulici," je povedala Vallejo za Guardian. "Sama propaganda jih je. Žalostno je ... lahko bi ubrali častnejši pristop in imeli resno razpravo o političnih izhodiščih."

Leta 2011 so se čilski študenti, ki so se jim naglo pridružili še drugi, množično podali na ulice, organizacija pa je skoraj v celoti potekala prek družbenih omrežij, s pomočjo katerih so se povezovali enako misleči v boju proti čilski tradicionalno konservativni politični agendi. Camila Vallejo pravi, da je bilo študentsko gibanje ključno pri zlomu "kulturne hegemonije neoliberalnega modela, ki je bil Čilu vsiljen med vojaško diktaturo".

Ohranjanje Pinochetove strategije
Čeprav se je diktatura generala Pinocheta končala pred 23 leti, pa številni institucionalni stebri čilske politike, vključno z ustavo, ohranjajo ključna načela Pinochetove radikalne strategije svobodnega trga. In čeprav je čilsko gospodarstvo v zadnjih letih izjemno stabilno, pa letijo hude kritike na račun javnega zdravstvenega, izobraževalnega in zaporniškega sistema.

Karol Cariola, 26-letna medicinska sestra in organizatorka študentskih protestov leta 2011, pravi, da je Čile končno začel živeti novo politično obdobje, v katerem so protagonisti mladi voditelji revolucije. "Bili smo del tega družbenega gibanja, ki je pretreslo in prebudilo to državo. Nujno je, da pridemo v kongres in pretresemo še to grozovito hermetično in konservativno ustanovo."

Predvolilne ankete kažejo apatijo med mladimi Čilenci, vendar pa so kandidature nekdanjih študentskih vodij sprožile val navdušenja v določenih okrajih, zaradi česar se izvolitev obeta najmanj trem, morda tudi petim nekdanjim študentom.