Kot je še dejal Aleksis Cipras, si bo njegova vlada prizadevala za "pošten in za vse koristen dogovor" z mednarodnimi posojilodajalci. "Konec je politike poniževanja, zato Grčija ne bo več sprejemala ponižujočih dogovorov," je zatrdil grški premier in dodal, da so "pripravljeni krvaveti za grško dostojanstvo".

Glavna prioriteta njegove vlade pa bo, kako pomagati pomoči potrebnim, za kar bo potreben nov dogovor z mednarodnimi upniki glede 240 milijard evrov grškega dolga. "Imamo realistične predloge za upnike in vlagatelje," je dejal novi grški premier in napovedal, da bodo v štirih letih poskrbeli za izravnan proračun. Prav tako je napovedal ponovno zaposlitev več tisoč javnih uslužbencev, ki so bili zaradi varčevalnih ukrepov odpuščeni.

Ustavitev postopkov privatizacije
Nova vlada bo ustavila tudi postopke privatizacije, je še pred sejo za grški radio nakazal novi minister za energetiko in okolje Panagiotis Lafazanis. V prvi vrsti naj bi to veljalo za elektropodjetje DEI, grške železnice in pristanišče v Pireju.

Prejšnja konservativna grška vlada je namreč nameravala prodati 67-odstotni lastniški delež v pirejski luki. Za to največje pristanišče v državi je interes pokazala kitajska skupina COSCO. Ta ima že 35-letno koncesijo za razširitev dveh glavnih kontejnerskih terminalov, za modernizacijo kontejnerskih terminalov v tem pristanišču pa je namenila 320 milijonov evrov. Javno zbiranje ponudb naj bi se izteklo marca.

V Pekingu so se na novico iz Aten odzvali umirjeno
"Prepričani smo, da imata obe vladi željo po krepitvi praktičnega sodelovanja na številnih področjih, saj tovrstno sodelovanje prinaša koristi obema stranema in obema narodoma," je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Čunjing, kjer informacije, ki so jih dobili, še preučujejo.

Evropska unija je Grčijo že pred nedeljskimi volitvami in tudi po volilni zmagi Ciprasove levičarske stranke večkrat opozorila, da bo morala spoštovati dane zaveze do posojilodajalcev. Prvi dogovor bi moral biti dosežen že do konca februarja, ko naj bi Grčija v zameno za izvedene reforme dobila novo tranšo iz svežnja finančne pomoči.

Grške obveznice čez kritično mejo
Že takoj po Ciprasovem govoru je sledil buren odziv na mednarodnih finančnih trgih. Donos do dospelosti grške 10-letne obveznice se je danes povzpel nad 10 odstotkov. Sedem odstotkov je sicer tista meja, pri kateri se država po mnenju strokovnjakov dolgoročno že ne more več vzdržno zadolževati.

Grčija je od mednarodnih denarnih trgov praktično odrezana že od leta 2010, ko je morala zaprositi za prvi sveženj mednarodne finančne pomoči. Od takrat je razpoloženje vlagateljev preizkušala le z izdajo kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Cipras protestiral zaradi izjav EU-ja o Rusiji
Na seji vlade je Cipras protestiral, ker da se EU ni posvetovala z njegovo vlado glede torkove izjave v zvezi z ukrajinsko krizo, v kateri so voditelji članic povezave zagrozili z dodatnimi sankcijami proti Rusiji. Cipras je izrazil zadržanost do tega in napovedal "konec hladnovojne retorike".

V Bruslju so medtem sicer že zanikali, da so ignorirali Grčijo pri objavi omenjene izjave voditeljev članic unije. "Posvetovali smo se z vsemi, tako kot se vedno in nismo ignorirali ali zaobšli Grčije na noben način - ravno nasprotno," je dejal tiskovni predstavnik predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, Preben Aamann. "Smo pa poskušali najti posebno rešitev, ki bi jim ustrezala," je dodal.

Grški radio Skai je medtem poročal, da bo to vprašanje v četrtek v Bruslju izpostavil tudi novi grški zunanji minister Nikos Kocjas, ko se bo udeležil zasedanja zunanjih ministrov članic EU. Glede na torkovo izjavo voditeljev EU naj bi zunanji ministri EU preučili možnosti za uvedbo dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi novega zaostrovanja konflikta v vzhodni Ukrajini.