Na vprašanje študenta, ali želijo ZDA napasti Iran, je Clintonova posredno odgovorila, da želi Washington le združiti svetovno skupnost, da bi soglasno sprejeli ukrepe proti revolucionarni gardi. "Vidimo, da iranska vlada, vrhovni vodja, predsednik in parlament stremijo vedno bolj k vojaški diktaturi. Tako vidimo stvar mi," je dejala. Dodala je, da ZDA ne bodo stale križem rok in gledale, kako Iran izdeluje jedrsko orožje.

Clintonova nad revolucionarno gardo
Iranska revolucionarna garda je nastala leta 1979, po odstavitvi Šaha, ko so na oblast prišli konservativni kleriki pod vodstvom ajatole Homeinija. Z gardami naj bi ohranjali mir v islamski državi, ščitili obstoječi politični sistem in vrhovne vodje pred morebitnimi napadi skrajnežev tako v sami državi kot zunaj nje. Zoper revolucionarno gardo, ki je sicer ločena od redne vojske, je Clintonova že uvedla sveženj sankcij. Zdaj pa želi, da bi podobno storil tudi Varnostni svet Združenih narodov.

Ameriška državna sekretarka je iz katarske Dohe že odpotovala v savdski Rijad. Tam bo skušala pregovoriti Savdsko Arabijo, da ta pozove Kitajsko k združitvi moči proti sankcijam Irana.

Poziv Iranu, da preneha izvajati smrtno kazen
V ponedeljek je tudi v Svetu ZN-ja za človekove pravice potekala razprava o Iranu. Vodja iranske delegacije Muhamed Džavad Laridžani je v svetu za človekove pravice dejal, da je zaščita človekovih pravic "steber" iranske ustave in da oblasti državljane obravnavajo enakopravno.

Iranska delegacija je tudi zatrdila, da so pravice žensk zaščitene in da se njihov položaj stalno izboljšuje vse od islamske revolucije leta 1979. "Razmere na področju človekovih pravic se ves čas izrablja kot politično orožje, s katerim se izvaja pritisk na nas in s katerim določene zahodne države potiskajo naprej svoje politične motive," je dejal Laridžani. Zahod in "sionistične teroriste" je obtožil, da kršijo suverenost Irana in izvajajo napade znotraj države.

Zahodne države pod vodstvom Velike Britanije, Francije in ZDA so bile zelo kritične do položaja človekovih pravic v Iranu, zlasti po lanskih predsedniških volitvah in zatrtju opozicijskih protestov, ki so jim sledili.

Več držav je Iran tudi pozvalo, naj preneha izvajati smrtno kazen, pri čemer bi bil prvi korak ustavitev izvajanja smrtne kazni za mladoletnike in prenehanje uporabe posebej krutih telesnih kazni, kot je kamenjanje.