Senator iz Vermonta Bernard Sanders in nekdanji guverner Marylanda Martin O'Malley sta Clintonovo znova kritizirala, ker je glasovala za napad na Irak leta 2002, ki je po prepričanju večine demokratov vodil k vzponu Islamske države (IS). Ta je že prevzela odgovornost za petkove teroristične napade v Parizu.

Razprava demokratov je bila tokrat bolj kot gospodarstvu, kot je bilo predvideno, namenjena zunanji politiki oziroma varnostnim vprašanjem. Nihče izmed kandidatov sicer ni zagovarjal drugačne politike do Bližnjega vzhoda in IS-ja, kot jo vodi predsednik ZDA Barack Obama.

"Terorizem se ni začel z vojno v Iraku"
Clintonova je na kritike o glasovanju za vojno v Iraku, ko je bila senatorka v New Yorku, odgovorila, da je naredila napako, vendar dodala, da so zadeve bolj zapletene in da se terorizem ni začel po vojni z Irakom."Potrebujemo rešitev, ki bo združila svet pri izkoreninjenju radikalne džihadistične ideologije, ki motivira organizacije, kot je IS," je dejala. Sanders je po drugi strani menil, da bi se morale ZDA manj vpletati v vprašanja Bližnjega vzhoda. Poudaril je, da gre za vojno za dušo islama, in v bistvu tamkajšnjim državam sporočil, naj same uredijo zadeve.

Clintonovi pa nista ostala dolžna niti Sanders in O'Malley, ki sta ji očitala, da je v rokah velikih korporacij in Wall Streeta. Branila se je, da so njene zveze z Wall Streetom iz obdobja po 11. septembru 2001, ko se je srečevala z žrtvami terorističnih napadov in njihovimi družinami.

O'Malley je največ aplavza požel, ko je vodilnega republikanskega kandidata Donalda Trumpa označil za karnevalskega kričača, ta pa mu je hitro vrnil prek Twitterja z vprašanjem, kaj sploh dela na soočenju, ker je povsem zanič.

Vsi demokratski kandidati so se strinjali, da je treba zvišati minimalno zajamčeno plačo, vsi trije bi tudi pobrali več davka od najbogatejših in ga namenili za programe v korist srednjemu razredu. Clintonova se je trudila, da je Sanders ne potegne preveč na levo, saj bi ji to škodilo v poznejši predsedniški tekmi proti republikanskemu kandidatu, Sanders pa se ni dal motiti in še naprej zagovarja splošno zdravstveno varstvo in brezplačno univerzitetno šolanje.