Ameriški mediji so teden dni pred začetkom uradne prodaje knjige od založbe Simon&Schuster dobili nekaj odlomkov, iz katerih je razvidno, da lanska demokratska kandidatka za poraz krivi tako rekoč vse okoli sebe, vključno z vidnejšimi demokrati. Kot glavni razlog pa navaja to, da je ženska.

Clintonova sicer prevzema določeno odgovornost za napake, med katerimi je bilo tradicionalno vodenje kampanje proti kandidatu, ki to ni bil. Sama je po svojih besedah delala vse po pravilih, volivci pa so se odločili za kandidata, ki je vodil "privlačnejši resničnostni šov", med katerim je "brez sramu razpihoval zamere in strahove ameriških volivcev".

Clintonova v knjigi ošvrkne številne, med drugim takratnega podpredsednika Joeja Bidna, pa direktorja FBI-ja Jamesa Comeyja, ki je vodil preiskavo njene elektronske pošte, kar je ob višku ironije Trump letos uporabil kot razlog, da ga je odpustil. Precej kritičnih besed nameni svojemu protikandidatu v boju za demokratsko nominacijo, senatorju Bernieju Sandersu, ker je "napadal njen značaj". Ob tem je zapisala, da je bilo ob Sandersovih "nezaslišanih" progresivnih obljubah nemogoče, da se ne bi zdela negativka, samo zato, ker je bila "bolj poštena in odgovorna".

"Zakaj me ne marajo?"
Clintonova še vedno ne razume, zakaj je ljudje ne marajo, ne glede na to, da je bila prva dama, senatorka, državna sekretarka in dvakratna predsedniška kandidatka. "Zakaj sem tak strelovod gneva? Še vedno ne vem. Deloma mislim, da je to zato, ker sem ženska," v knjigi piše Clintonova.

Med lastnimi napakami med drugim omenja dobro plačane govore na Wall Streetu po finančnem zlomu leta 2008, izjavo za ameriško mrežo CNN, da bo rudarjem ukinila delovna mesta, ker za to v ZDA zaradi globalizacije več ni prostora, in seveda odločitev, da bo na položaju državne sekretarke uporabljala zasebni strežnik elektronske pošte, iz česar je potem New York Times naredil zgodbo, ki so jo republikanci potisnili v uradno preiskavo.

V knjigi malce ošvrkne tudi predsednika Baracka Obamo, da se ni ostreje odzval na rusko vpletanje v ameriške volitve, ko so imele obveščevalne agencije že dovolj dokazov. Zanimivo - Obami to očita tudi Trump.

Demokrati ne ravno navdušeni
Na objavljene odlomke so se že odzvali ameriški satiriki, kot je Seth Meyers (v posnetku spodaj), ki je Clintonovi sporočil, da Sanders pač ni Trumpu dal nobenih idej, kako diskreditirati tekmico, razloge za poraz pa naj raje išče v zastarelem elektorskem sistemu in svojih dobičkonosnih govorih bankirjem na Wall Streetu, ne pa v socialističnem senatorju iz Vermonta, ki je na demokratskih preliminarnih volitvah lani skoraj poskrbel za senzacijo.

Podobno USA Today, ki knjigo Kaj se je zgodilo označuje kar za "Hillaryjino veliko knjigo jadikovanj in zamer", CNBC pa piše, da Clintonova s svojim prelaganjem krivde na vse druge "po vsem tem času še vedno ne dojame dogajanja".

Clintonova pri tem ni edina, ampak je enakega greha kriv pretežni del demokratskega ustroja, ki se še vedno sprašuje, kaj se je novembra lani zgodilo. Pa čeprav je vse skupaj v resnici zelo preprosto: tako Sanders kot Trump sta bila uspešna, ker sta zajahala val nezadovoljstva in frustracij volivcev nad esteblišmentom, ki ga Clintonova, ki se ji nikdar ni uspelo niti približati oznaki "ljudska", pooseblja.

Prihajajoča knjižna turneja, nekakšen podaljšek lanske volilne kampanje iz nočne more, nič kaj ne veseli niti demokratov samih, ki bi se raje osredotočili na bolj pereče aktualne zadeve, kot pa se še enkrat podali na Hillaryjino odisejado. Nekdanja prva dama ZDA je sicer edina, katere (ne)priljubljenost se v teh dneh lahko meri s Trumpom - podpira jo le 30 odstotkov Američanov.