Odločitev o priznanju je po hitrem postopku sprejela črnogorska vlada. Parlament je sicer že tretjega oktobra sprejel resolucijo o pospešitvi procesa integracije Črne gore v evropske in evroatlantske strukture, ki naj bi predstavljala tudi temelj za priznanje Kosova. Zunanji minister Milan Roćen je poudaril, da je vlada pri tej odločitvi sledila nacionalnim interesom, stališčem Evropske unije in odgovornosti do razmer v regiji. "Te odločitve nismo sprejeli za hrbtom Srbije in ne gre za odločitev proti njej," je še dejal.

S priznanjem se niso strinjale opozicijske stranke, ki pa s svojim stališčem niso uspele prepričati premierja Mila Djukanovića.

Jeremić veleposlanici odrekel gostoljubje
Priznanje je v sosednji Srbiji že naletelo na negativne odzive. V opozicijski Novi Srbiji so tako presodili, da je priznanje Črne gore "najbolj sramotno dejanje v zgodovini Črne gore in Črnogorcev", nato pa je zunanji minister Vuk Jeremić dejal, da črnogorska veleposlanica Anka Vojvodić v Beogradu ni več zaželena, in jo zaprosil, naj zapusti državo.

"To odločitev smo sprejeli, ker imajo države v regiji posebno odgovornost za ohranitev miru in stabilnosti na Balkanu," je dejal in dodal, da je Črna gora takšno odločitev sprejela "pod pritiskom tistih, katerih ideje in pogledi na kosovsko vprašanje so bili poraženi med glasovanjem v generalni skupščini Združenih narodov".

Srbska vlada je pred tem sprejela odločitev, da bo spet poslala odpoklicane veleposlanike tudi v tiste države, ki so priznale Kosovo, pa niso članice Unije.

Sledilo naj bi še Skopje
Črnogorske oblasti so dejale, da je bila njihova odločitev usklajena z makedonsko vlado. V Skopju namreč poteka zasedanje makedonskega parlamenta - sobranja, na katerem poslanci razpravljajo prav o predlogu resolucije o priznanju Kosova. Če jo bo parlament sprejel, bo o tem odločala še vlada, ki da zadnjo besedo. To naj bi se zgodilo v petek.

Unija držala besedo
Na Kosovu se je mudil evropski komisar za širitev Olli Rehn, ki je s kosovskim premierjem Hashimom Thacijem podpisal 122,7 milijona evrov vreden sporazum o pomoči unije Kosovu. Gre le za del sredstev, ki jih je Kosovu junija na donatorski konferenci obljubila mednarodna skupnost.

Rehn: Življenje naj gre naprej
Rehn je po podpisu izrazil željo, da bi Priština ta denar namenila za vzpostavitev stabilne in večetnične družbe, v kateri bosta vladala red in zakon in kjer se bodo utrdile institucije, čemur je Thaci pritrdil. Rehn je poleg tega kosovske oblasti pozval, naj bodo potrpežljive in nadaljujejo reforme, medtem ko čakajo na odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) glede legalnosti enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova.

"Dovolimo, da se sodni proces začne in konča. Medtem pa naj se življenje nadaljuje," je dejal Rehn in poudaril, da bo Kosovo le na tak način v očeh Evropske unije in celotne mednarodne skupnosti povečalo kredibilnost.

A. P.