"Obisk je potrjen, dalajlama pa bo prišel v Slovenijo med 12. in 14. aprilom. O tem, kdaj točno pride, za koliko časa in kakšen bo njegov sprejem pri županu, se še vedno usklajujemo," so za MMC sporočili iz službe za odnose z javnostmi na mariborski občini. Tibetanski duhovni in politični voditelj budistov bo prišel na obisk v Slovenijo na povabilo Prve gimnazije Maribor, Univerze v Mariboru, Društva za boljši svet in Mestne občine Maribor.

Njegova svetost v Mariboru o etiki mladega človeka
Koordinatorka dogodka in profesorica na Prvi gimnaziji Maribor Eva Škobalj je za MMC dejala, da bo obisk na humanitarni ravni, "saj ima njegova svetost dalajlama moralno avtoriteto v svetu". V Mariboru bo mladim predaval o etiki za mladega človeka. Kljub temu pa Škobaljeva poudarja, da je "etika za vse ljudi, ne glede na starost, čeprav smo mi izbrali mladega človeka".

Na vprašanje, ali se ji zdi, da je etika v današnji mladini dovolj ukoreninjena, Škobaljeva odgovarja: "Verjamem, da imajo mladi težnjo po etiki in da je to v njih. Verjamem pa, da je treba to v njih stalno krepiti in negovati."

Februarja v Belo hišo
Dalajlamo bo februarja sprejel tudi predsednik ZDA Barack Obama, so sporočili iz Bele hiše. Obisku odločno nasprotuje Kitajska, zato v Beli hiši razmišljajo, da srečanje ne bi potekalo pred očmi javnosti. Odnosi med ZDA in Kitajsko so se zaostrili že ob nedavni odločitvi Obamove administracije, ki bo Tajvanu odobrila prodajo 6,4 milijarde dolarjev vrednega orožja.

Na povabilo ZDA se je že odzval tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Ma Zaoksu. ZDA je pozval, naj občutljivo vprašanje Tibeta obravnavajo previdno in odgovorno ter se tako izognejo poslabšanju kitajsko-ameriških odnosov. Obama in dalajlama bi se morala srečati že oktobra lani, a takrat ameriški predsednik ni želel vznemirjati javnosti pred njegovo azijsko turnejo, med katero je obiskal tudi Peking.

Dalajlama se je kot Tenzin Gyatso rodil leta 1935. Dve leti pozneje so ga razglasili za 14. dalajlamo. Od kitajske okupacije Tibeta leta 1959 živi v izgnanstvu. Njegov cilj je avtonomija Tibeta v okviru Kitajske, medtem ko v Pekingu trdijo, da si želi odcepitve Tibeta od Kitajske. Za svoja prizadevanja je leta 1989 prejel Nobelovo nagrado za mir.