Voditelji G20 so v sklepni izjavi po dvodnevnem zasedanju v Cannesu zgolj "prepoznali pobude v nekaterih državah za obdavčitev finančnega sektorja, vključno z davkom na finančne transakcije". Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, eden glavnih zagovornikov uvedbe tega davka, je napovedal, da se bo boril naprej. Sarkozy upa na uvedbo davka v EU na finančne transakcije že prihodnje leto, čeprav se zdi to v luči nasprotovanja Velike Britanije zelo ambiciozen cilj.

Razprava v okviru vrha 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G 20), ki poteka v francoskem letovišču Cannes, je bila v četrtek povsem v znamenju Grčije in reševanja krize evrskega območja, zavlekla pa se je pozno v noč. Zvečer so se namreč voditelji evropskih držav in evropskih institucij srečali z ameriškim predsednikom Barackom Obamo in ameriškim finančnim ministrom Timothyjem Geithnerjem.

Razpravljali so o krepitvi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropskega sklada za stabilnost evra (EFSF). ZDA so možnosti povečevanja sredstev IMF-u nenaklonjene, za to možnost pa se je že izrekel britanski premier David Cameron, saj lahko britanska vlada skozi IMF daje pomoč pomembnim trgovinskim partnericam v območju evra, hkrati pa se izogne kritikam, ki bi jih bila deležna od britanske javnosti ob neposredni pomoči državam s skupno evropsko valuto.

Da si v pogovorih prizadevajo za krepitev IMF, je potrdil britanski finančni minister George Osborne. "Poteka razprava, ki še ni končana, o povečanju virov IMF-a," je povedal v četrtek in poudaril, da o konkretnih številkah še ne govorijo. Prav tako naj ne bi razprave končali pred koncem vrha G 20. Za naj bi bila tudi Kitajska in tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.

IMF, ki deluje kot posojilodajalec državam v skrajni sili, ima trenutno približno 400 milijard dolarjev oz. 291 milijard evrov posojilne moči. V zadnjem času so se pojavile skrbi, da je to premalo za primer, da se zaostri dolžniška kriza v Grčiji in da pade tudi Italija.

"Previdnostna posojila" na plečih rastočih gospodarstev
Osnutek končne izjave, o kateri se pogajajo voditelji držav, naj bi predvideval možnost dodatnih prostovoljnih prispevkov v skrinjo IMF-a od jeseni prihodnje leto. Prav tako naj bi sklad ponudil "previdnostna" posojila, ki bi jih podprle Kitajska in druga hitro rastoča gospodarstva. Izjava vrha G 20 naj bi pozvala k hitri ustanovitvi teh posojilnih linij, številk pa naj izjava ne bi omenjala.

Kot poročajo tuji mediji, naj bi voditelji še iskali poti, kako bi bogate in manj bogate države stabilizirale svetovno gospodarstvo in dosegle bolj uravnoteženo rast. Dokument - če ga bodo sprejeli - bo Italijo pozval k sprejetju pravila o uravnoteženem proračunu do leta 2013 in jo zavezal k hitri izvedbi obljubljenih reform.

Ob tem naj bi se hitro rastoča gospodarstva in države z visokim presežkom v zunanji trgovini, kot je Nemčija, zavezali k spodbujanju domače porabe, ZDA pa k reformam na področju davkov in delovnih mest ter k zmanjšanju zadolženosti, s čimer bi preprečili zdrs v novo recesijo.

Proti izogibanju plačevanja davkov
Voditelji so že podpisali sporazum, v skladu s katerim se bodo skupaj bojevali proti izogibanju plačevanja davkov. Podporniki sporazuma računajo, da bi z njegovo pomočjo lahko zbrali več deset milijard dolarjev davkov na premoženje, ki ga posamezniki skrivajo v tujih državah. Sporazum predvideva tudi izmenjavo informacij in sodelovanje pri preiskavah.