Turški premier Ahmet Davutoglu je v govoru razkril, da se bodo letalski napadi tako na IS kot PKK nadaljevali, da pa pri tem ne bo kopenskega posredovanja. "Zračna zaščita je pomembna za Svobodno sirsko armado (FSA) in druge zmerne skupine, ki se borijo proti Daeshu. Če ne bomo poslali kopenskih sil - in tega ne bomo naredili -, potem morajo biti te sile, ki z nami sodelujejo na tleh, ustrezno zaščitene," je Davutoglu javno razkril, da je cilj Turčije zagotoviti zračno podporo različnim sunitskim upornikom v boju proti Islamski državi.
Turška podpora sirskim upornikom proti IS-ju
Po dobrem letu uradnega obstoja samooklicanega kalifata, ki je zasedel tudi več sto kilometrov meje s Turčijo, so se v Ankari vendarle odločili, da ne želijo več mejiti z IS-jem, ki je začel samomorilske napade izvajati tudi na turškem ozemlju, čeprav proti prokurdskim tarčam. Uradno naj bi Turki tako podprli FSA, Ahrar Al Šam in druge skupine v boju proti salafističnim džihadistom, ne pa tudi proti režimu Bašarja Al Asada, za katerega sicer predsednik Recep Tayyip Erdogan meni, da mora pasti za končanje sirske državljanske vojne.
ZDA in Turčija so se dogovorile o skupnem boju za izkoreninjenje skrajne sunitske organizacije Islamska država na severu Sirije. "Cilj je vzpostaviti območje brez IS in zagotoviti večjo varnost in stabilnost vzdolž turške meje s Sirijo," je za AFP dejal neimenovani predstavnik ameriške administracije. Pred tem so dogovoru o vzpostavitvi območja brez IS že poročali ameriški mediji, ki so ob tem poudarili, da podrobnosti dogovora še niso znane. Znano pa je, da naj bi območje bilo veliko okoli 100 kilometrov, bilo pa naj bi namenjeno tudi sprejemu beguncev iz Sirije. Pri vzpostavitvi območja naj bi po tesno sodelovali ameriška vojaška letala, sirski uporniki in turška vojska. Varno območje med mestoma Azaz in Jarablus uradno naj ne bi bilo usmerjeno proti režimu Bašarja al Asada, a iz Sirije že poročajo, da severno od Alepa ni več sirskih letal in helikopterjev z zloglasnimi bombami iz naftnih sodov.
V Evropi zaskrbljeni zaradi napadov na PKK
A sočasna prekinitev dvoletnega premirja med Turčijo in Kurdsko delavsko stranko (PKK) je glavna tema, ki vznemirja tako zvezo Nato kot številne evropske države. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je Turčijo v pogovoru za norveški radio posvaril, naj z letalskimi napadi na položaje PKK-ja v južnem Kurdistanu (Iraku) ne ogrozi mirovnega procesa s Kurdi. Zelo podobno noto nosi tudi sporočilo nemške kanclerke Angele Merkel, da se mora ohraniti mirovni proces med Turčijo in njeno obsežno kurdsko manjšino.
Sirski Kurdi medtem napredujejo
Napadi Turčije na enote gverilcev HPG (Ljudske obrambne sile) ogrožajo boj proti Islamski državi. Sirska veja PKK-ja Demokratična unija (PYD) namreč s svojo milico YPG več kot uspešno vodi vojaške operacije proti IS-ju in je pri tem deležna izdatne zračne podpore koalicije pod vodstvom ZDA. Prav v ponedeljek so skupaj z določenimi enotami FSA-ja dokončno zasedli mesto Sarin ob bregovih Evfrata. Naslednji veliki cilj sirskih Kurdov, v vrstah katerih se bori tudi občutno število Kurdov iz Turčije, je zadnje veliko obmejno mesto v rokah Islamske države - Jarablus.
Generalni sekretar Nata je dan pred bruseljskim izrednim srečanjem veleposlanikov Nata, ki ga je zaradi razmer v regiji zahtevala Turčija, povedal, da Ankara ni zaprosila za kako znatno pomoč Nata v svojih operacijah. Generalni sekretar je sicer dejal, da imajo vse države pravico do samoobrambe in Turčija se ima pravico braniti pred terorističnimi napadi. A pomembno je, da so ukrepi ustrezni in da po nepotrebnem ne vodijo v stopnjevanje konflikta, je izpostavil Stoltenberg.
Turški tanki obstreljevali tudi kurdske položaje
Premier Davutoglu je sicer v nagovoru državljanom poudaril, da sirski Kurdi niso tarča operacij turške vojske, a kaj ko s terena prihajajo nasprotujoče si vesti. YPG (Ljudske zaščitne enote) je uradno potrdil, da so turški tanki v noči z nedelje na ponedeljek obstreljevali vas Zur Maghar zahodno od Kobaneja, pri čemer je bilo ranjenih pet kurdskih borcev. "Pozivamo turško vodstvo, da zaustavi agresijo in sledi mednarodnim smernicam. Turški vojski zapovedujemo, naj neha streljati na naše borce in položaje," so zapisali pri YPG-ju in pri tem svetovali, da naj Turki raje temeljiteje napadajo IS.
Nemiri po turško-kurdskih mestih
Sam položaj v Turčiji je napet, zlasti na kurdskem jugovzhodu, kjer se vrstijo aretacije domnevnih privržencev PKK-ja in IS-ja. Po trditvah Kurdov so pri tem simpatizerji levičarskih kurdskih organizacij nesorazmerno bolj preganjani: tako naj bi aretirali že več kot sto Kurdov in levičarjev in samo nekaj deset privržencev Islamske države. Turške oblasti so zvečer uradno objavile, da so aretirale že preko tisoč ljudi, ki jih obtožujejo zvez z IS-om, PKK-jem in marskistično DKHP-C. Med natanko 1.050 aretiranimi je po uradnih podatkih tudi med 50 in 60 tujcev.
Po večinsko kurdskih mestih Turčije in največjemu mestu Carigradu se vsak večer vrstijo protesti in nasilni spopadi s policijo, tako sta bila v znamenitem carigrajskem parku Gezi in bližnji istoimenski četrti do zdaj ubita po en policist in protestnik.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje