Glavni namen obiska tožilke je oceniti sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od njenega poročila pa je odvisno nadaljevanje pogajanj med Srbijo in Evropsko unijo.

Del Pontejeva se je že srečala s premierjem Vojislavom Koštunico, a po pogovoru nista dajala izjav, enako pa naj bi se zgodilo tudi na srečanjih z drugimi srbskimi državniki. Po srečanju je srbska vlada na svoji spletni strani sporočila, da je premier Del Pontejevi obljubil, da je sodelovanje s haaškim sodiščem ena izmed petih prednostnih nalog njegove vlade. To naj bi bil "zgovoren dokaz, da obstaja pripravljenost in politična volja za čimprejšnjo izpolnitev vseh obveznosti do Haaga".

EU čaka na poročilo Del Pontejeve
Evropski komisar za širitev OIli Rehn je po prijetju enega najbolj iskanih obtožencev, generala Zdravka Tolimirja, sporočil, da bodo po vrnitvi Del Pontejeve iz Beograda določili datum novih pogajanj, ki jih je Evropska komisija zamrznila maja lani. Takrat je tudi namignil, da bi jih lahko nadaljevali čez "približno deset dni", ko bo Del Pontejeva podala svoje poročilo.

Tožilka bo o sodelovanju Beograda s haaškim sodiščem sredi junija podala zadnje šestmesečno poročilo tudi Varnostnemu svetu ZN-ja, saj se ji bo septembra iztekel že drugi štiriletni mandat in bo to verjetno njen zadnji, sicer pa že 16. obisk Beograda.

Del Pontejeva bo izprašala vse vpletene
Del Pontejevo sta v Beograd prvič skupaj povabila premier Vojislav Koštunica in predsednik Boris Tadić, v naslednjih dneh pa se bo sešla še s predsednikom Borisem Tadićem in z drugimi predstavniki srbske vlade in služb, ki so pristojne za sodelovanje s haaškim sodiščem.

Na begu je še pet haaških obtožencev, med njimi tudi najbolj iskana, nekdanji vojaški in politični vodja bosanskih Srbov, Ratko Mladič in Radovan Karadžič.