Letošnjo obletnico bolj kot žalost zaradi okoli 3.000 izgubljenih življenj tistega dne v napadih v New Yorku, Pentagonu in Pensilvaniji spremlja jeza. Namera pastorja Terryja Jonesa, da zažigajo Koran (ki jo je nato opustil oziroma preložil), je obletnici dala primesi vroče politične debate in sprožila burne in ostre odzive po svetu, ki je v en glas to obsodil. Ta namera je zaznamovala obletnico, ki je doslej potekala v ozračju dostojanstvenosti in tihega premisleka.

"Upam, da Jones razume, da je njegov predlog povsem v nasprotju z vrednotami Američanov. Naša država je nastala na temelju svobode in verske strpnosti," je Jonesa skušal prepričati predsednik ZDA Barack Obama med pogovorno oddajo ABC-ja "Good Morning America". "Islamskim skrajnežem moramo poslati jasno sporočilo. Nič več nas ne bodo obvladovali strahovi in njihove grožnje," je za Wall Street Journal odgovoril Jones, ki ga niso ganila niti opozorila, da bi zažiganje Korana lahko resno ogrozilo življenja ameriških vojakov po svetu, niti pozivi drugih državnih in verskih voditeljev.

Muslimanski center razplamtel čustva
Čeprav pastor Jones in njegova cerkev na Floridi z manj kot 50 člani predstavlja manjšino, pa se njihov načrt ni pojavil od nikoder. Vloga islama v ZDA je postala pereče vprašanje z družbenimi in političnimi implikacijami. Čeprav se večina Američanov ne strinja z zažiganjem Korana, nedvomno obstaja zaskrbljenost glede vpliva islama, piše The Telegraph. Protesti zaradi načrtovane gradnje islamskega centra in mošeje v bližini t. i. Točke nič ter podoben sporni položaj v mestu Murfreesboro v Tennesseeju kažejo na splošen strah pred islamom oziroma nelagodje v ZDA zaradi vere, ki je – od 11. septembra 2001 – neločljivo povezana z nasilnim napadom na ZDA.

Strokovnjaki pravijo, da sta sumničavost in sovražnost do muslimanom večinoma tlela pod površjem, a ju je razkrila načrtovana gradnja mošeje, še poroča Telegraph. Anketa, izvedena v začetku letošnjega leta, je pokazala, da 53 odstotkov Američanov nenaklonjeno gleda na islam. Nedavna anketa Washington Posta in ABC News je pokazala, da tretjina države verjame, da islam spodbuja k nasilju nas nemuslimani, medtem ko jih 54 odstotkov vidi islam kot miroljubno vero. Dve tretjini vprašanih nasprotujeta gradnji mošeje tako blizu mesta, kjer sta nekoč stala dvojčka svetovnega trgovinskega centra.

Muslimani zaskrbljeni in negotovi
Daleč od tega, da bi se sčasoma polegel – zdi se, da se je strah pred islamom le še poglobil. Zaradi tega se okoli dva milijona ameriških muslimanov počuti bolj izolirano kot kdaj koli po napadih leta 2001. "Veliko ameriških muslimanov sem slišala reči, da še nikoli niso bili tako zaskrbljeni ali negotovi zaradi ZDA vse od napadov 11. septembra," po poročanju BBC-ja pravi Ingrid Mattson, predsednica Islamske skupnosti Severne Amerike.

Bolj ko se je približevala obletnica, več je bilo znakov sovražnosti do pripadnikov islamske vere. Bangladeški voznik taksija v New Yorku Ahmed Sharif je bil z nožem zaboden v vrat. V tednih pred obletnico so islamski centri po državi doživljali proteste, vandalizem in požige.

Vroče politično vprašanje
Izražanje nasprotovanja, celo sovraštva do islama je v ZDA postala predvolilna tema pred kongresnimi in lokalnimi volitvami. Začelo se je v New Yorku z nasprotovanjem gradnji mošeje blizu Svetovnega trgovinskega centra (WTC). Proti mošeji sta se opredelila tudi republikanska voditelja Sarah Palin in Newt Gingrich. Analitiki menijo, da bo gorečnosti proti mošeji konec po volitvah 2. novembra. Obama je podprl pravico do gradnje islamskega centra v bližini Točke nič, a nekateri opazni demokratski voditelji, med njimi vodja večine v senatu, senator Harry Reid, so izrazili svoje nasprotovanje, demokrati pa se, z nekaterimi izjemami, tudi niso odzvali na napade republikancev.

Če je bila Amerika po napadih združena v boju s “slabimi fanti”, je devet let pozneje razdeljena. “Spomin na 11. september postaja politični dejavnik med strankama in središče naraščajoče jeze proti ameriškim muslimanom,” za CNN piše novinar John Avlon in dodaja: “Pozivi k umiku iz Afganistana se povečujejo. Opazil sem nelagodne občutke dolžnosti, da se letos spominjamo obletnice, in željo, da bi obrnili nov list.”

Nekateri člani družin žrtev napadov 11. septembra se nameravajo pridružiti protestom, ki bodo potekali proti gradnji mošeje, drugi želijo, da protesti ne bi bili na dan, ko se nameravajo v miru spomniti preminulih svojcev, spet tretji podpirajo pravico družin žrtev, da izrazijo svoje nestrinjanje proti gradnji mošeje, češ da s tem varujejo spomin na sorodnike in na 11. september.