nadaljevala pogajanja s Palestinci. Bo "ceno" za to plačal Iran?

Netanjahu se je v Londonu pogovarjal z britanskim premierjem Gordonom Brawnom in zavrnil zahteve po ustavitvi gradnje naselbin v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu. Znova je zahteval, da Palestinci priznajo Izrael kot judovsko državo. Obljubil je, da Izrael ne bo gradil novih naselbin, a želi omogočiti "naravno rast" obstoječih enklav.

Izrael se je do zdaj upiral pozivom predsednika ZDA Baracka Obame, naj ustavi gradnjo na okupiranem Zahodnem bregu, da bi se mirovna pogajanja lahko nadaljevala. Sledil je redek spor med Izraelom in njegovo največjo zaveznico.

Pred srečanjem z ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Georgeem Mitchellom je Netanjahu dejal, da je izraelska vlada tako z besedami kot dejanji naredila korak naprej k začetku pogajanj.

Dogovor z Washingtonom, ki bi lahko odprl pot mirovnim pogajanjem, naj bi bil v prihodnjih nekaj tednih. "Cilj (srečanja Netanjahu-Mitchell, op. a.) je najti skupne točke z ameriško administracijo glede okvira, ki bo omogočil nadaljevanje pogajanj," je sporočil izraelski predstavnik Mark Regev. "Da bi imel ta proces pomen, mora v njem sodelovati arabski svet," je dodal.

Iz Londona v Berlin
Na srečanju sta se Netanjahu in Mitchell strinjala, da so pogajanja med Izraelom in Palestinci potrebna, da bi prišlo do miru. Iz Londona bo Netanjahu odpotoval v Berlin k nemški kanclerki Angeli Merkel, ki je tako kot ZDA kritična do nadaljevanja gradnje izraelskih naselbin.

Okoli pol milijona Izraelcev živi v naseljih, zgrajenih na Zahodnem bregu in vzhodnem Jeruzalemu, na ozemlju, ki so ga izraelske enote okupirale med vojno leta 1967. V očeh mednarodne skupnosti so naselbine nezakonite, Palestinci pa trdijo, da spodkopavajo njihova prizadevanja po lastni državi na tem območju.

Palestinci želijo ustavitev gradnje ...
Palestinski predsednik Mahmud Abas vztraja, da je ustavitev vseh gradenj nujni pogoj za obnovitev pogajanj z Izraelom, ki so se ustavila decembra. Ponovil je, da se morajo vse strani držati t. i. načrta za mir iz leta 2003, ki predvideva ustavitev gradenj naselbin na okupiranem ozemlju, Palestincem pa nalaga strožje varnostne ukrepe za preprečevanje nasilja.

Namigovanja, da se bosta Abas in Netanjahu srečala ob robu letnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov prihodnji mesec v New Yorku, je višji palestinski uradnik dejal, da jih ni nihče, niti Izrael niti ZDA, zaprosil za srečanje, da pa bi se voditelja lahko srečala, ne pa tudi pogajala.

... Izrael želi strožje sankcije za Iran
Britanski Guardian piše, da je Obama blizu dogovora, ki bi omogočil nadaljevanje pogajanj. Sklenjen naj bi bil do konca septembra, pogajanja pa nja bi se (uspešno) končala v dveh letih. Bližnjevzhodni analitiki menijo, da je Obama v svojih načrtih preveč optimističen. Obljuba Washingtona, da bo stopnjeval pritisk na Iran zaradi njegovega jedrskega orožja, je ključna, da Izrael privoli v nadaljevanje pogajanj. Nekateri svetovni mediji so celo ugibali, da želi Izrael v zameno za palestinsko državo dovoljenje oz. privolitev ZDA za zračni napad na iranske jedrske objekte. "Sporočilo je: Iran je grožnja obstoju Izraela, naselbine niso," je namere Izraela povzel neimenovani diplomat, vpleten v pogajanja o začetku pogajanj.

Regev je potrdil, da je Iran faktor v kakršnih koli bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih. "Vidite, kaj Iran počne danes, da spodkopava mirovni proces. Kaj bi bil jedrski Iran zmožen narediti, da spodkoplje mirovni proces?"

... in normalizacijo odnosov
Poleg strogih sankcij varnostnega sveta ZN-a za Iran Izrael v zameno za ustavitev gradbe naselij zahteva še normalizacijo odnosov z arabskimi državami. Bahrajn, Katar, Združeni arabski emirati in Maroko so oklevajoče privolili v zahtevo, Savdska Arabija pa jo je zavrnila, češ da so Izraelu že dovolj popustili. Kljub temu pa naj bi bili Savdijci del skupine arabskih držav, ki se z Izraelom v strogi tajnosti pogaja o skupnji grožnji - Iranu.