Odločitev patriarha Ruske pravoslavne cerkve Kirila naj bi le osvetlila trenja med pravoslavnimi kristjani, piše BBC. Patriarh Kiril namreč dvomi o uspehu zasedanja, saj meni, da bo prej povzročilo dodaten razkol, kot pa zedinjenje med pravoslavci.

"Sprejeli smo odločitev, da se ne bomo udeležili vsepravoslavnega srečanja na sinodi, če ne bo predstavnikov vseh cerkva. Udeležiti bi se je morale vse cerkve ... Šele takrat bi bila odločitev sveta legitimna," je svojo odločitev pojasnila Ruska pravoslavna cerkev.

Že prej so zaradi razlik v videnjih prihodnosti pravoslavne vere, ki ima po svetu 300 milijonov vernikov, udeležbo odpovedali predstavniki Bolgarske, Gruzijske in Antiohijske pravoslavne cerkve in Rusije, ki ima 100.000 vernikov, skeptični so tudi Srbi. Bolgarija je odpovedala svojo udeležbo na sinodi, ki bi se je moralo udeležiti 500 udeležencev, saj se ni strinjala z dnevnim redom razprave. Na konciliju prav tako ne bo patriarha Antiohije s sedežem v Damasku.

Razlog spora že več deset let
Prvo večjo sinodo voditeljev pravoslavne cerkve po letu 787 je sklical ekumenski patriarh iz Carigrada Bartolomej I. Na srečanju bi morali govoriti o prihodnosti Pravoslavne cerkve v 21. stoletju (avtonomnost, poroka, pomen posta in odnos s preostalim svetom), vprašanju enotnosti in izboljšanju odnosov z Rimskokatoliško cerkvijo.

Nekatere pravoslavne cerkve zelo skrbi medkrščansko sodelovanje, sploh tiste, ki menijo, da je katoliška vera herezija; spet drugi se bojijo, da bi relativno liberalna veja vplivala na statut zakonske zveze in odziv cerkve na moderno družbo.

Čeprav je Bartolomej I., ki je tudi pobudnik sinode, "prvi med enakimi" vzhodne pravoslavne skupnosti, je Carigrajska cerkev majhna, ima okoli 3.000 vernikov, in finančno skromna. Na drugi strani pa ima Ruska pravoslavna cerkev največ vernikov, dve tretjini vseh prlavoslavnih vernikov, in veliko bogastva. Patriarh Kiril, ki je blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, je predsednika opisal kot "božji čudež", poroča Guardian.

Boj za prevlado
Italijanski analitik Sandro Magister meni, da želi Kiril "Bartolomeju odvzeti ekskluzivni status najvišjega simbola predstavnika vzhodne pravoslavne skupnosti predvsem zato, ker ima odlične odnose z Rimskokatoliško cerkvijo in papežem," poroča Guardian. Bartolomej I. se je že na srečanju s papežem Janezom Pavlom II. strinjal, da bosta prizadevanja usmerila v združitev krščanskih cerkva.

Februarja letos sta se sicer na zgodovinskem srečanju na Kubi sestala papež Frančišek in Kiril, kar je bilo prvo srečanje vrhovnih poglavarjev Rimskokatoliške in Ruske pravoslavne cerkve po razkolu krščanskega sveta na rimskokatoliški in pravoslavni del leta 1054.

Prav tako se Ruska cerkev boji, da bi Bartolomej I. podprl ukrajinsko vejo, kar so nekateri že opisali kot "skorajšnjo versko vojno".

Več o sporu pravoslavnih cerkva pa v oddaji Sledi večnosti, ki jo lahko poslušate spodaj.