ustrezno odzvale na opozorila, da je 24-letni Tunizijec potencialno nevaren. Družina osumljenca ga poziva k predaji.

Anis Amri je bil letos pod nadzorom, ker so ga sumili, da načrtuje rop, da bi tako poplačal orožje, a so zaradi pomanjkanja dokazov nadzor pozneje preklicali. V Tuniziji rojen Amri je pred lanskim prihodom v Nemčijo v Italiji odslužil štiriletno zaporno kazen zaradi požiga.

Potem ko so oblasti po ponedeljkovem napadu na božični sejem, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi, ranjenih pa 49, najprej prijele 23-letnega pakistanskega prosilca za azil, so že naslednji dan ugotovile, da imajo za zapahi napačnega moža in izdale nalog za aretacijo Amrija, potem ko so v tovornjaku našle njegov odlok za začasno bivanje. Poleg tega naj bi policija našla še Amrijeve prstne odtise, in sicer na voznikovih vratih tovornjaka in volanu.

Nemške oblasti za kakršne koli informacije, ki bi vodile do Amrijeve aretacije, ponujajo do 100.000 evrov nagrade, opozarjajo pa, da bi bil osumljenec lahko oborožen in nevaren. Sumijo tudi, da je bil ranjen v spopadu s poljskim voznikom tovornjaka, ki so ga našli umorjenega na sopotnikovem sedežu. Nemški notranji minister Thomas de Maizière sicer opozarja, da je Amri še vedno "samo" osumljenec in ne nujno storilec. "Še vedno preiskujemo v vseh smereh," je dejal.

Družina poziva k predaji
Osumljenčeva družina ga je medtem pozvala, naj se preda, poroča BBC. Osumljenčev brat, Abdelkader Amri, ki živi v Tuniziji, je za AFP povedal, da ni mogel verjeti, ko je v medijih zagledal obraz svojega brata. "Pretresen sem in ne morem verjeti, da je on tisti, ki je zagrešil ta zločin. Če je kriv, si zasluži vso grajo." Amrijeve starše in brata so sicer v sredo zaslišale tunizijske oblasti.

Drug brat, Valid, pa je dejal, da je z Anisom govoril še pred desetimi dnevi. Dejal naj bi mu, da bi se rad januarja vrnil v Tunizijo. "Varčeval je, da bi se lahko vrnil, kupil avto in odprl podjetje. To so bile njegove sanje," je o bratu dejal Valid.

Namigi o ambicijah za samomorilsko akcijo
Süddeutsche Zeitung poroča, da se je osumljenec gibal v salafitskem krogu islamističnega pridigarja Ahmada Abdelaziza, bolj znanega kot Abu Valaja, ki je bil aretiran novembra. Nemški tednik Spiegel pa piše, da naj bi varnostne sile že pred meseci dobile namige o tem, da se je Amri želel pridružiti skrajni islamski skupini kot samomorilski napadalec. Do aretacije sicer ni prišlo, saj so bili telefonski in spletni pogovori preveč zapleteni, da bi lahko obveljali kot dokazno gradivo.

Leta 1992 rojeni Amri naj bi po podatkih policije uporabljal šest različnih psevdonimov, občasno se je izdajal za Egipčana, občasno pa za Libanonca. Od junija dalje mu je pretila deportacija, a se je ta zavlekla, saj so oblasti čakale na dokumentacijo iz Tunizije.

Nemška protiteroristična policija je Amrija nadzorovala med marcem in septembrom letos, še novembra pa je o Tunizijcu potekala izmenjava podatkov, nato je bil nadzor popolnoma opuščen – mogoče zaradi nesporazuma med berlinskimi oblastmi in oblastmi dežele Severno Porenje -Vestfalija. Od decembra dalje ga niso več mogli izslediti.

New York Times poroča, da so Amrija zaznale tudi ameriške obeščevalne službe. Amri je na spletu raziskoval, kako narediti eksplozivne naprave, najmanj enkrat pa je bil v stiku s t. i. Islamsko državo, so za ameriški časnik dejali ameriški uradniki, ki so zaradi preiskave želeli ostati neimenovani. Amri je bil tudi na ameriškem seznamu ljudi, ki jim je prepovedano leteti. Samooklicana Islamska država je po napadu sporočila, da ga je izvedel eden njenih pripadnikov, vendar ni predstavila nobenega dokaza, ki bi to potrjeval, poroča BBC.

Nemški časniki so zelo kritični do obveščevalnih služb, pri čemer Süddeutsche Zeitung piše, da so oblasti "zaspale", Der Spiegel, da so ga oblasti "imele na muhi, pa se je Amriju vseeno uspelo vdreti v tla", Bild pa, da bi morali biti v prihodnje taki osumljenci "za zapahi, ne pa, da se jim pusti, da se prosto sprehajajo naokoli".

V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija je medtem policija poostrila nadzor na meji z Belgijo in Nizozemsko. V tej deželi so med iskanjem Anisa Amrija že preiskali nekaj lokacij, med drugim dom za begunce v Emmerichu in dve stanovanji v Dortmundu. Do napredka v preiskavi ni prišlo.

Časnik Berliner Zeitung je medtem poročal, da je v okviru iskanja Amrija policija vdrla v mošejo v berlinski četrti Moabit, kamor je Amri zahajal, odkar je julija lani prišel v Nemčijo iz Italije. Pri tem so uporabili šok granate. Kot še navaja nemška tiskovna agencija DPA, je mošeja na seznamu nemške obveščevalne službe kot ena od mošej, kjer se zbirajo islamski fundamentalisti.

Kanclerka ponosna na odziv javnosti
Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila ponos ob odzivu nemške javnosti na napad. "V zadnjih dneh sem zelo ponosna na to, kako mirno se je večina ljudi odzvala na razmere po napadu," je dejala po obisku pri pravosodni policiji v Berlinu, kjer se je seznanila s potekom preiskave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Več videonadzora na javnih krajih
Nemška kanclerka Angela Merkel se je v povezavi s preiskavo napada v sredo sestala s svojim varnostnim kabinetom, ki je ob tem potrdil načrte za več videonadzora na javnih krajih.