V Egiptu so objavili končne izide referenduma o predlogu nove ustave, ki jo je podprlo 63,8 odstotka volivcev, čeprav se je na volišča odpravila le tretjina volilnih upravičencev.

Po besedah predsednika Mohameda Mursija prva ustava po padcu Hosnija Mubaraka prinaša dovolj zaščite za manjšine, hiter postopek sprejemanja pa je bil nujen, da se prekineta dve leti nemirov in politične krize, ki so načeli gospodarstvo.

Kritiki so očitali, da nova ustava omejuje politične in verske svoboščine, krati pravice žensk in klerikom dovoljuje vmešavanje v zakonodajne procese. Prepričani so, da se s pripravo ustave ne bi smelo hiteti, zato so bili proti na hitro sklicanemu referendumu.

Privrženci opozicijskih skupin so se po razglasitvi izidov referenduma odpravili na kairske ulice in zaprli enega od glavnih mostov v prestolnici.

Mestni sekularisti in liberalci so bili prva in gonilna sila protestov proti predsedniku Mubaraku, ki je bil na oblasti kar tri desetletja, preden so ga pred dvema letoma odnesli množični protesti, a se zdaj počutijo izdani.

Muslimanska bratovščina, ki se je protestom proti Mubaraku priključila pozneje in iz katere prihaja Mursi, je po sprejetju sporne ustave vse Egipčane pozvala k skupnim prizadevanjem za gradnjo novega Egipta. "To je najboljša ustava v zgodovini Egipta," je dejal visoki predstavnik vodilne sile v egiptovskem parlamentu Murad Ali.

Popolno nasprotnega mnenja je tiskovni predstavnik opozicije Kaled Davud. "Potrebujemo boljšo ustavo. Ta ne predstavlja vseh Egipčanov," je zatrdil.

Gospodarstvo na kolenih
Washington, ki kot dolgoletni egiptovski zaveznik, predvsem predsednika Mubaraka, Egipt zalaga z milijardami dolarjev vojaške in druge pomoči, je egiptovske politike pozval, naj presežejo politični razkol in se izrečejo proti nasilju.

"Predsednik Mursi ima kot demokratično izvoljeni predsednik Egipta posebno odgovornost za korak naprej na način, ki bo prepoznal nujno potrebo po premostitvi razlik," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Patrick Ventrell in ob tem vseeno spomnil, da so mnogi Egipčani izrazili resne zadržke glede procesa sprejemanja nove ustave.

Mursi je zavrnil kritike svojih nasprotnikov, medtem ko so Egipčani že siti nenehnih uličnih protestov, ki preprečujejo vrnitev v normalnost. Oblasti svoje nasprotnike tudi krivijo, da s podaljševanjem politične krize zategujejo zanko okoli opešanega gospodarstva.

Vlada je tako že napovedala, da bo uvedla nepriljubljen dvig davkov in oklestila javno porabo, da bi spravila v red svoje bilance in si prislužila sveženj posojil Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Uvedena je že prepoved vstopa ali izstopa iz države z več kot 10.000 dolarji gotovine, s čimer želijo preprečiti beg kapitala, potem ko se je vse več prebivalcev odločilo dvigniti svoje prihranke v strahu pred morebitnimi omejitvami.