Kristjanom v Mosulu namreč grozi smrt, če se islamistom, ki nadzoruje velik del države, ne uklonijo na enega od dveh načinov, ki so jim na voljo. Islamska država jim je tako ponudila, da bodisi plačajo poseben davek bodisi prevzamejo muslimansko vero. Tretja možnost je smrt.

Pri omenjenem davku gre za poskus ponovne uvedbe prakse iz zgodnjega islama, ko so morali nespreobrnjeni judje in kristjani muslimanskim gospodarjem plačati posebno davščino. Ta koncept izvira iz 7. stoletja, sredi 19. stoletja pa je bil večinoma ukinjen z reformami v Otomanskem imperiju.

"Prvič v zgodovini Iraka v Mosulu ni več kristjanov," je po poročanju britanskega Telegrapha dejal patriarh Louis Sako. Mosulska krščanska skupnost je sicer ena najstarejših na svetu. Islamisti so omenjene možnosti oziroma grožnje kristjanom sporočili po zvočnem sistemu po mestu. Vodja Islamske države Abu Bakr Al Bagdadi, zdaj znan kot Kalif Ibrahim, je kristjanom ukazal, da naj "odidejo iz Islamskega kalifata," če ne želijo ostati v Mosulu pod novimi pogoji.

Oropani bežijo peš
Prebivalci Mosula so bili tako priča begu na stotine kristjanov, ki so mesto na vrhuncu poletne vročine zapuščali peš, med njimi pa so bili tudi starejši in onemogli. Borci Islamske države so odhajajoče kristjane namreč oropali, jim odvzeli vozila in denar, piše Telegraph.

Škof v sosednjem mestu Tel Keif Josip Benjamin je za britanski dnevnik dejal, da je mnogo mosulskih kristjanov zatočišče poiskalo pri njih. Drugam ne morejo potovati, saj so brez denarja, je dejal. V strahu živijo tudi kristjani v tem mestu. "Vsak dan nam grozijo," je dejal. "Nimamo več ničesar, razen svoje vere. Kot da se je življenje ustavilo. Zelo smo utrujeni."

Pripadniki Islamske države naj bi v zadnjih dneh označevali hiše kristjanov v Mosulu s črko N (za nasarah), izraz, s katerim se v Koranu označujejo kristjani. Skrajni suniti so predtem zatrjevali iraškim manjšinam, da se nimajo česa bati, češ da nimajo težav s kristjani, ki spoštujejo njihova pravila.

Islamska država, prvotno znana kot Islamska država Iraka in Levante (Isil), je postala prepoznavna med še vedno trajajočo vojno v Siriji. Postala je najmočnejša, najbolje financirana in oborožena milica v sodobni zgodovini, piše Telegraph.

Ameriška invazija pomenila prelomnico
Islamisti pa niso prvi, ki so ustvarili razmere, zaradi katerih mosulska krščanska skupnost beži. Pred letom 2003 je bilo v Mosulu kakšnih 60.000 kristjanov, po ameriški invaziji na Irak marca 2003 in strmoglavljenju sunitskega diktatorja Sadama Huseina pa je bilo junija tega leta v mestu le še približno 35.000 kristjanov, je patriarh Sako povedal za francosko tiskovno agencijo AFP. Po njegovih besedah jih je še 10.000 pobegnilo iz Mosula, ko so islamisti junija začeli obsežno ofenzivo.

V Iraku je pred ameriško invazijo živelo sicer milijon kristjanov. Po Huseinovem padcu pa so islamisti uničevali njihove cerkve in ubijali duhovnike. Veliko kristjanov je zato zapustilo Irak, kjer naj bi jih ostalo okoli 450.000.

Odkar so sunitski uporniki zavzeli Mosul, uvajajo stroga pravila. Tako morajo biti ženske zakrite, hiše pa lahko zapustijo le, "če je nujno". Mamila, alkohol in cigarete so prepovedani, vsi spomeniki, svetišča in pokopališča, ki jih ima salafistična veja sunitskega islama za malikovanje, pa bodo uničena.

Pripadniki Islamske države so tako med drugim zažgali 1.800 let staro cerkev v Mosulu, na spletu pa je 9. julija zaokrožil videoposnetek, ki prikazuje, kako z macolo uničujejo neko grobnico, za katero so vladni predstavniki trdili, da gre "skoraj gotovo" za grob bibličnega preroka Jono.

ZN opozarja na vojne zločine
Združeni narodi so v petek borce Islamske države v Iraku obtožili za vrsto grozodejstev, ki bi lahko pomenili tudi vojne zločine. Iraško vlado je ZN pozval, naj preišče te zločine in storilce kaznuje, vendar so vladne možnosti, da to stori, zelo omejene. Iraški politiki tudi več kot tri mesece po parlamentarnih volitvah še niso sestavili nove vlade, vojska pa se pri soočanju s sunitskimi uporniki močno zanaša na šiitske milice in prostovoljce.