Če bodo ustavne spremembe na referendumu potrjene, bo Erdogan lahko na oblasti do leta 2029. Foto: Reuters
Če bodo ustavne spremembe na referendumu potrjene, bo Erdogan lahko na oblasti do leta 2029. Foto: Reuters
Podporniki Erdogana
Kritiki ustavnih sprememb menijo, da gre za del prizadevanj predsednika Erdogana, da si v svojih rokah po spodletelem julijskem puču prisvoji vso oblast. Foto: Reuters

"Po predsednikovem podpisu zdaj vse sloni na volilni komisiji, ki bo verjetno oznanila, da je 16. april primeren dan za referendum," je dejal namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus, za državno televizijo TRT pa dodal: "Če bo bog dal, se bo v Turčiji na večer 16. aprila začela nova doba."

Vsa oblast v rokah enega človeka
Predlagane ustavne spremembe bodo v Turčiji uvedle predsedniški sistem, po mnenju kritikov pa bo z njimi oblast pristala v rokah enega samega človeka. Spremembe namreč predvidevajo, da predsednik imenuje in odstavlja ministre, v izrednih razmerah (ki jih razglasi sam) lahko postavi izredno vlado, lahko izdaja dekrete ... Poleg tega pa spremembe prvič v zgodovini sodobne Turčije odpravljajo položaj predsednika vlade. Namesto njega bodo Turki dobili vsaj enega podpredsednika, morda tudi več.

Nova ustava naj bi nadomestila temeljni zakonik, oblikovan po vojaškem udaru v Turčiji leta 1980. Po mnenju kritikov gre za del prizadevanj predsednika Erdogana, da si v svojih rokah po spodletelem julijskem puču prisvoji vso oblast. Erdogan in njegova stranka AKP pa trdita, da bo predsedniški sistem Turčijo postavil ob bok državam, kot sta Francija in ZDA, potreben pa naj bi bil za učinkovito vladanje.

Ponovna uvedba smrtne kazni?
Erdogan je medtem že namignil na ponovno uvedbo smrtne kazni, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Na pozive množice na prireditvi v Carigradu k ponovni uvedbi smrtne kazni je Erdogan dejal, da "če bo bog dal, bo 16. april znak za to". Nadaljeval je, da je edini mogoči konec za tiste, ki so turške vojake, policiste in druge naredili za mučenike, smrtna kazen. Referendum o ustavnih spremembah sicer ni povezan s ponovno uvedbo smrtne kazni.

Buren postopek potrjevanja sprememb v parlamentu
Sprejemanje ustavnih sprememb v parlamentu je bilo burno, na koncu pa so poslanci vladajoče stranke AKP sredi januarja ob podpori poslancev stranke MHP zbrali dovolj podpore za sprejem predlaganih sprememb in za razpis referenduma.

Največja opozicijska stranka, republikanska CHP, je sicer že napovedala, da bo predlog ustave izpodbijala na ustavnem sodišču. Erdogan je to v preteklosti zavrnil kot nepomembno grožnjo, obenem pa izrazil upanje, da bo ustavno sodišče nemudoma sporočilo svojo odločitev glede te zadeve.