Sreča, radost in veselje Erdoganovih podpornikov, ki v Carigradu slavijo zmago. Foto: Reuters
Sreča, radost in veselje Erdoganovih podpornikov, ki v Carigradu slavijo zmago. Foto: Reuters
Erdogan s svojo družino na volišču v Carigradu
Turški predsednik Erdogan v Carigradu oddaja glasovnico v družbi svoje žene in dveh vnukov. Foto: Reuters
Recep Tayyip Erdogan
Volivci in volivke na referendumu odločajo o tem, ali naj predsednik Erdogan dobi večja pooblastila. Foto: Reuters
Turčija
Ustavne spremembe predvidevajo ukinitev položaja premierja, predsedniški sistem pa bi zamenjal parlamentarnega. Foto: Reuters
Erdogan razglasil referendumsko zmago
Tesen izid na turškem referendumu

V treh največjih turških mestih - Ankari, Carigradu in Izmirju -, kot tudi na pretežno kurdskem jugovzhodu, so volivci glasovali proti ustavnim spremembam.

Volišča so se zaprla ob 16. uri. Po poročanju dopisnice TV Slovenija Karmen Švegl je bila volilna udeležba visoka.

Erdogan: Takojšnji pogovori o smrtni kazni
Predsednik Erdogan je nagovoril množico svojih podpornikov v Carigradu. Turška država je po njegovih besedah izvedla zgodovinsko odločitev, saj gre za najbolj pomembne reforme v njeni zgodovini. K uspehu naj bi bistveno pripomogli volivci iz tujine, podpora ustavnim spremembam pa naj bi zrasla tudi na jugovzhodu dežele. Vse države, še posebej turške zaveznice, je pozval k spoštovanju referendumske odločitve.
Vsi členi ustavnih sprememb ne bodo stopili v takojšnjo veljavo, nekateri naj bi začeli veljati leta 2019. Napovedal je, da bo s premierjem nemudoma začel pogovore o ponovni uvedbi smrtne kazni.
V nekaterih soseskah Carigrada prebivalci s tolčenjem po posodah na oknih svojih domov protestirajo proti izidu glasovanja.

Premier Yildrim: Odločila je volja ljudstva
Turški premier Binali Yildrim je dejal, da je zadnja beseda pripadala ljudstvu in ljudstvo je glasovalo za spremembe. Poudaril je, da Turčija s tem odpira novo stran v svoji demokratični zgodovini, in dodal, da je izid referenduma najboljši odgovor odgovornim za poskus vojaškega udara julija lani. Ob tem meni, da imajo tisti, ki so glasovali "proti", v resnici enake vrednote kot tisti, ki so reforme podprli. Predsednik stranke za pravičnost in razvoj (AKP), ki predstavlja večino v parlamentu, se bo sedaj posvetil pripravam za parlamentarne volitve leta 2019.

Zmešnjava na voliščih
Medtem je volilna komisija sporočila, da je na več voliščih prišlo do zmešnjave pri uporabi pečatov, s katerimi so volivci glasovali za oziroma proti spremembam, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Volivci, ki so na referendumu danes želeli glasovati proti predlaganim spremembam ustave, so ponekod morali pečat z besedo "evet" (da) odtisniti na polje glasovnice označen z "hayir" (ne), je v Ankari povedal predsednik volilne komisije Sadi Güven. Volilna komisija je sicer uradno predpisala pečate z napisom "tercih" (izbira), s katerimi so volivci nato na volilnem lističu označili bodisi polje z napisom "da" ali "ne".

Za zdaj ni znano, na koliko voliščih je prišlo do takega glasovanja. Volilna komisija je sicer odločila, da bodo tudi take glasovnice veljavne.

Kurdi: Volitve so bile nelegitimne
Iz prokurdske opozicijske stranke HDP sporočajo, da zaprtje nekaterih voditeljev stranke ter izvedba referenduma v času izrednih razmer mečeta senco na legitimnost glasovanja. Ob tem sporočajo, da izidi niso končni, vse dokler njihova pritožba ne bo obravnavana na volilni komisiji.
Tiskovni predstavnik stranke Osman Baydemir izpostavlja, da je izid referenduma jasen znak, da v Turčiji družbeni dogovor ni mogoč.

Opozicija zahteva ponovno štetje
Medtem je glavna opozicijska stranka CHP napovedala, da bo zaradi "nezakonitih dejanj" v podporo vladi med glasovanjem zahtevala ponovno štetje do 60 odstotkov vseh glasov.

Zgodovinske spremembe za Turčijo
Z referendumom se je Turčija znašla na razpotju v svoji sodobni zgodovini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan želi z zmago na referendumu utrditi svojo vlogo sodobnega in nezamenljivega voditelja 80-milijonske države.

Njegove pristojnosti se bodo v primeru uspeha na referendumu znatno povečale – tako bi predsedniški sistem zamenjal parlamentarnega, Erdogan pa bi lahko ostal na položaju do leta 2029. Na drugi strani pa bi zavrnitev ustavnih sprememb zanj pomenila hud udarec.

Ustavne spremembe bi pomenile ukinitev funkcije premierja, predsednik pa bi dobil pooblastila za sestavo proračuna, razglasitev izrednih razmer in izdajo raznih odlokov brez parlamentarne odobritve.

Erdogan je svoj glas oddal v Carigradu. Dejal je, da je referendum o ustavnih spremembah glasovanje o prihodnosti Turčije. "V preteklosti smo imeli že nekaj referendumov, a ta referendum je izbira med spremembo in preobrazbo v nov administrativni sistem v turški republiki. Z božjo voljo bodo naši ljudje nocoj s pričakovano izbiro odšli v prihodnost," je dejal.

Pred številnimi volišči v provinci Diyarbakir, kjer živijo pretežno Kurdi, so zjutraj izbruhnili številni izgredi, sledilo je obračunavanje z noži in strelnim orožjem. Dva človeka sta umrla, eden je ranjen. Domnevni osumljenec naj bi bil že prijet, druge podrobnosti še niso znane.

Predstavnik prokurdske, opozicijske Ljudske demokratske stranke HDP Ziya Pir je v pretežno kurdskem mestu Diyarbakir dejal, da je policija na voliščih ovirala delo opazovalcev opozicijskih strank. Opozicijske stranke so svojim opazovalcem izdale izkaznice, na katerih so imena strank ali njihovi simboli, policija pa odstranitev opazovalcev opozicijskih strank utemeljuje s prepovedjo uporabe simbolov strank na voliščih na dan referenduma, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal Pir.

Svarila pred spodkopavanjem demokracije
Erdoganovi kritiki opozarjajo, da bodo spremembe spodkopale demokratični nadzor, najglasnejši nasprotniki pa svarijo pred diktaturo. Vlada medtem zagotavlja, da je predsedniški sistem potreben za boj proti terorizmu, da bo preprečil vojaške udare in pospešil gospodarsko rast, izognili pa bi se tudi trhlim koalicijskim vladam iz preteklosti. Erdogan in njegovi podporniki še vztrajajo, da so spremembe potrebne, saj so sedanjo ustavo napisali generali po vojaškem udaru leta 1980.

Podporniki v Erdoganu vidijo glas konservativnega revnega sloja prebivalstva. Prepričani so, da sta Erdogan in njegova stranka zagotovila več socialne varnosti, povečala vlaganja v infrastrukturo in okrepila vlogo islama v javnem življenju. Podobno kot vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) verjamejo, da bosta močan voditelj in parlament z omejenimi pristojnostmi okrepila demokracijo.

Reuters poroča, da sta bila Erdogan in vladajoča stranka AKP, ki jo vodi premier Binali Yildirim, deležna nesorazmerne medijske pozornosti, precej večje, kot sta je bila deležna sekularna glavna opozicijska stranka CHP in prokurdski HDP. Erdogan je ob tem med kampanjo nasprotovanje spremembam povezoval s terorizmom.

Erdogan razglasil referendumsko zmago
Tesen izid na turškem referendumu