Prihajajoče predčasne predsedniške in parlamentarne volitve označil za začetek nove dobe za Turčijo. "Volitve 24. junija bodo točka preobrata za Turčijo," je poudaril turški predsednik.

Na velikem predvolilnem zborovanju svoje stranke v Ankari je Erdogan predstavil svoj politični program. Ankaro so sicer v zadnjih dneh po poročanju BBC-ja zajele tudi poplave, ki so v predelu mesta Mamak povzročile kaos, za zdaj poročajo o šestih poškodovanih.

Med drugim je obljubil več naložb in nadaljevanje gospodarske rasti, obenem pa tudi nove čezmejne vojaške operacije, podobne dozdajšnjim v Siriji, poročajo tuje tiskovne agencije. Erdogan tokrat obljublja tudi znižanje inflacije in obrestnih mer.

Medtem ko je Erdoganov predsedniški mandat zaznamovalo obdobje gospodarske rasti in velikih infrastrukturnih projektov, inflacijo v državi merijo v dvomestnih številkah. Lira je v primerjavi s tujimi valutami izgubila velik del vrednosti, trmasto visoka pa je tudi brezposelnost med mladimi.

Turčija bo nadaljevala tudi čezmejne vojaške operacije, s katerimi bo "svoje meje očistila terorističnih organizacij", je poudaril Erdogan. Za zgled je navedel potekajočo operacijo Oljčna vejica in lani končano operacijo Evfratski ščit na severu Sirije, usmerjeni proti kurdskim milicam oz. Islamski državi.

Operacije na severu Iraku in v Manbidžu?
Sicer tokrat ni napovedal časa in lokacije novih operacij, vendar se ugiba, da bi lahko bila naslednja ofenziva na severu Iraka, Turčija pa bi lahko tudi razširila operacije v Siriji iz regije Afrin na regijo Manbidž.

V preteklosti je Erdogan že napovedal možnost operacije proti kurdskim milicam na severu Iraka v sodelovanju z oblastmi iz Bagdada. Zunanji minister Mevlut Cavusoglu je medtem sporočil, da z ameriškim kolegom Mikom Pompeom razpravljala o podrobnostih skupne operacije v Manbidžu.

Erdogan: Turčija še vedno želi v EU
V 70-minutnem govoru se je Erdogan dotaknil številnih domačih in mednarodnih tem. Turčija ni nikoli opustila svojega cilja pridružitve Evropski uniji, tudi če sogovorniki na evropski strani niso pokazali enake odločnosti glede tega vprašanja, je poudaril turški predsednik.

Predčasne parlamentarne in predsedniške volitve v Turčiji bodo vrhunec procesa prehoda na nov predsedniški sistem, ki so ga Turki potrdili na referendumu pred približno letom dni. Mesto premierja bo v novem sistemu ukinjeno, še več oblasti se bo tako zgostilo v rokah predsednika.

Erdogan si seveda obeta ponovno izvolitev. Njegova stranka je na oblasti že 15 let, tudi tokrat pa mu vse javnomnenjske ankete napovedujejo več kot 40 odstotkov podpore.

Izredne razmere vse od poskusa udara
Volitve bodo potekale v stanju izrednih razmer, ki v državi trajajo že skoraj dve leti, vse od neuspešnega poskusa državnega udara leta 2016. Več deset tisoč ljudi je zaradi domnevnega sodelovanja v puču še vedno v ječi, več kot 130.000 vojakov, sodnikov, učiteljev in drugih državnih uslužbencev pa je ostalo brez služb.

Največja turška opozicijska stranka, sekularna Republikanska ljudska stranka (CHP), je za svojega kandidata na predsedniških volitvah imenovala poslanca v turškem parlamentu Muharrema Inceja, ki je Erdogana pozval k "moškem spopadu" in izpustitvi predsedniškega kandidata prokurdske stranke Ljudska demokratska stranka (HDP) Selahattina Demirtasa iz zapora.

Štiri opozicijske turške stranke so medtem sklenile sodelovanje pod imenom Ljudsko zavezništvo, ki se je med drugim zavezalo k ponovni vzpostavitvi polne svobode govora in medijev ter neodvisnosti sodstva.

Največji zapor za novinarje
Novinarji brez meja (RSF) navajajo, da je v Turčiji še vedno zaprtih največ novinarjev med vsemi državami na svetu, stanje izrednih razmer po letu 2016 pa je oblastem omogočilo zapreti več neodvisnih medijev. Odbor za zaščito novinarjev navaja, da je bilo v turških zaporih lani 73 novinarjev.