Srečanje poteka v pričakovanju odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o odstopu od pariškega podnebnega dogovora iz leta 2015. Kot je znano, je Trump po vrhu skupine države G7 pretekli konec tedna v Taormini dejal, da odločitev glede sporazuma sprejel v tednu dni, po zadnjih informacijah iz Washingtona pa naj bi odločitev sporočil danes.

Kitajska in EU, ki sta poleg ZDA največji onesnaževalki z izpusti ogljikovega dioksida, naj bi sprejeli sploh prvo skupno izjavo o podnebnih spremembah. BBC navaja osnutek izjave, ki poudarja "najvišjo politično zavezo" za uveljavitev dogovora. Izjavo naj bi sprejeli v petek po koncu bruseljskega srečanja.

BBC še poroča, da so si predstavniki EU-ja in Kitajske več kot leto dni prizadevali za dogovor o skupni izjavi glede podnebnih sprememb in čiste energije. Izjava naj bi poudarjala nevarnost naraščanja temperature tudi kot vprašanje varnosti in kot dejavnik, ki povečuje družbeno in političnost krhkost.

Med obiskom Nemčije je kitajski premier Li Kečjang dejal, da je boj proti podnebnim spremembam v interesu Kitajske in da bo spoštovala svoje zaveze na tem področju, pri tem pa računa na druge države, da bodo sledile njenemu zgledu.

"Kitajska bo izpolnjevala zaveze, ki jih je dala kot podpisnica pariškega sporazuma, in bo sledila zastavljenim ciljem do leta 2030," je na skupni novinarski konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel danes v Berlinu poudaril kitajski premier Li Kečjang.

Iz Moskve so medtem sporočili, da je za Rusijo pariški dogovor zelo pomemben. V Kremlju pa opozarjajo, da bo dogovor manj učinkovit, če bodo ZDA od njega res odstopile.

ZDA z eno nogo notri, z drugo zunaj
Reuters medtem poroča, da bi lahko ZDA tudi, če bodo odstopile od pariškega sporazuma, vplivale na delo drugih držav ali jih celo motile v boju proti podnebnim spremembam do konca leta 2020.

Pravila ZN-a glede pariškega dogovora namreč pravijo, da bi moral Washington uradno čakati do novembra 2020, da se umakne iz sporazuma, v tem času pa bi vseeno ohranil glasovalne pravice glede podrobnih pravil o različnih vprašanjih, recimo nadzoru izpustov toplogrednih plinov. V najslabšem primeru bi lahko ZDA otežile sprejetje teh pravil, je dejal profesor prava na Univerzi v Arizoni Daniel Bodansky. Pariški sporazum sicer predvideva zelo malo pravnih obveznosti pred letom 2020 in nič sankcij za njihovo neizpolnjevanje.

Bodansky je še dodal, da ZDA niso skušale ovirati dela drugih držav v kjotskem protokolu iz leta 1997, ki je zahteval od bogatih držav, da omejijo izpuste, čeprav se je predsednik Bush mlajši leta 2001 odločil, da ZDA pri tem ne bodo sodelovale.

Trump pa bi se lahko odločil skrajšati formalnosti glede odstopa od sporazuma na le eno leto z odstopom od krovnega sporazuma, podnebne konvencije iz leta 1992.

V Bruslju tudi o naložbah
Na bruseljskem vrhu, ki se bo začel z neuradno večerjo predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in kitajskega premierja Lija, naj bi potrdili cilj sklenitve dogovora o naložbah, o katerem sta se Unija in Kitajska začeli pogajati leta 2013. Medtem ko kitajske naložbe v Evropi rastejo in so lani dosegle 40 milijard evrov, so se evropske naložbe na Kitajskem zmanjšale in so lani znašale osem milijard evrov.

Na dnevnem redu naj bi bila tudi vprašanja v povezavi z jeklarstvom, statusom tržne ekonomije, varnostno sodelovanje in boj proti terorizmu ter razmere na Korejskem polotoku in v Južnokitajskem morju. Evropska unija naj bi poudarila tudi pomen človekovih pravic in vladavine prava.

EU zastopata tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini in komisarka za trgovino Cecilia Malmström, kitajsko pa zunanji minister Vang Ji in svetovalec Vang Džječi.