Ob torkovi "sporni odobritvi" pridelave gensko spremenjenega krompirja se je ostro odzval tudi Greenpeace. Greenpeaceov vodja evropskih politik na področju kmetijstva Marco Contiero je zapisal, da je odločitev Evropske komisije, ki jo vodi Jose Manuel Barosso "šokantna" in da predstavlja "tveganje za okolje in javno zdravje".

O problematiki smo spregovorili s predstavnico Greenpeacea v Sloveniji Nino Štros.

Zakaj so sploh razvili gensko spremenjen krompir, imenovan tudi amflora?
Krompir z večjo vsebnostjo škroba je predvsem zanimiv za uporabo v papirniški industriji, saj večja vsebnost škroba zmanjšuje potrebno končno količino surovine. Ostanki, ki nastanejo v procesu pridelave škroba pa se uporabijo pozneje za živalsko krmo in tudi za gnojila. V tem trenutku imamo na trgu že dve različici gensko nespremenjenega krompirja, ki vsebujeta enako vsebnost škroba in ki sta bili vzrejeni s konvencionalnim križanjem vrst in ne z genskim manipuliranjem (gre za vrsti proizvajalca Avebe in Emsland group).

Pred slabim letom so bili v Sloveniji protesti, ko je vlada sprejemala zakon o soobstoju gensko spremenjenih organizmov (GSO). Zdaj je dala Barrosova komisija zeleno luč za pridelovanje gensko spremenjenega krompirja. Kaj se dogaja?
Slovenija lahko kot članica EU-ja prideluje samo eno vrsto gensko spremenjene koruze, znano pod imenom MON810. S tem ko je vlada prejšnje leto sprejela zakon o soobstoju, je samo sprejela pogoje, pod katerimi se lahko ta koruza v Sloveniji goji in kakšnim zahtevam mora potencialni pridelovalec ugoditi. Na ravni EU-ja pa je zdaj, po več kot 12 letih, res prišlo do prve pozitivne odločitve za pridelavo gensko spremenjene poljščine, v tem primeru gensko spremenjen krompir.

V Greenpeaceu opozarjate predvsem na nevarnost, saj ima gensko spremenjen krompir gen, ki je odporen proti antibiotikom?
Komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli je v soglasju s predsednikom Komisije Barrosom odobril pridelavo gensko spremenjenega krompirja, ki ga je v postopek odobritve leta 2005 vložilo agrokemično podjetje Basf. Glede tega krompirja so pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in Evropski agenciji za zdravila (Emea) še vedno pomisleki, saj gre za antibiotike kritičnega pomena. Krompir amflora vsebuje gene, ki so odporni na določene antibiotike, kar bi posledično lahko vodilo k odpornosti ljudi in živali proti tistim antibiotikom, ki pomagajo pri zdravljenju nekaterih bolezni.

To pomeni, da bi bili ljudje, zaradi uživanja gensko spremenjenega krompirja, manj dovzetni za učinke zdravil?
Treba je poudariti, da je bila pridelava tega krompirja odobrena predvsem zato, ker se škrob uporablja v industrijskih procesih ter delno za krmo in gnojila. A ker se ne da popolnoma izogniti temu, da ne bi v manjšem odstotku (dovoljeno do 0,9 odstotka) zašel tudi v prehranjevalno verigo, obstaja določeno tveganje, da bi se zaradi gena, ki razvija odpornost proti antibiotikom lahko kot posledica sproščanja v okolje povečala bakterijska odpornost ljudi proti zdravilom, ki rešujejo življenje. Med njimi so recimo zdravila za zdravljenje jetike. Še posebej je treba izpostaviti, da je bil leta 2001 sprejet evropski zakon, ki zahteva, da se do leta 2004 opusti uporaba genov odpornih proti antibiotikom, ki lahko škodujejo človeškemu zdravju.

Kako pa je Barrosova Komisija lahko sprejela takšno odločitev, ki je očitno protizakonita oziroma vsaj zelo nasprotujoča si?
Dalli je za odobritev uporabil tako imenovani "pisni postopek", ki se uporablja izjemno redko. Ta postopek predvideva, da, če noben drug komisar ne poda pisnega ugovora na predlog, se zadeva sprejme brez razprave na kolegiju komisarjev - kar je zelo sporna odločitev. Prav tako se je z novo Evropsko komisijo področje GSO-ja preneslo z direktorata za okolje na direktorat za zdravje, zato je vprašljiva ocena vpliva gensko spremenjenega krompirja na okolje in na biotsko raznolikost.

Prav tako je ta odobritev presenetljiva, saj smo na ravni EU-ja ravno v postopku, ali bi morale države članice dobiti več pooblastil, da same odločajo o GSO-ju na njihovem teritoriju in ali bi se v postopek odobritve morali vključiti tudi družbeno-ekonomski kriteriji, kot je recimo naklonjenost širše javnosti.

Efsa je dala pozitivno mnenje za krompir amflora, ne glede na dvome, izpostavljene od WHO-ja in Emeja ter celo svojega lastnega mnenja iz leta 2004. Zapisali so, da gensko spremenjen krompir nima tako velikega vpliva, da bi bila zadeva sporna. Evropska komisija je torej upoštevala le nasvet EFSA ob tem pa popolnoma spregledala lastno zakonodajo ter znanstvene pomisleke. Najbolj skrb vzbujajoče je, da si lahko takšen spodrsljaj privošči organ, ki bi moral upoštevati mnenja teh ustanov, ki delujejo v interesu zaščite človekovega zdravja.