Največ potrjenih primerov je v Združenem kraljestvu, in sicer 71. Sledita Španija z 51 primeri in Portugalska s 37 primeri, zunaj Evrope pa so največ primerov odkrili v Kanadi (15) in v ZDA (devet).

O vsaj enem potrjenem primeru je poročalo več kot deset držav, kjer je bolezen opičjih koz sicer nenavaden pojav, je v epidemiološkem poročilu v sredo zvečer navedel ECDC. "To je prvič, da so v Evropi poročali o verigi prenosov te bolezni brez znanih epidemioloških povezav z zahodno ali srednjo Afriko, kjer so opičje koze endemične," so zapisali.

Ob tem dodajajo, da je bila večina primerov odkrita pri mladih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Opičje koze, ki so v primerjavi s sorodnimi črnimi kozami manj huda bolezen, so endemične v 11 državah zahodne in srednje Afrike. Bolezen se širi z ugrizom ali neposrednim stikom s krvjo, mesom ali telesnimi tekočinami okuženih živali, tipična simptoma pa sta visoka vročina in pojav izpuščajev.

Zdravila za opičje koze ni, simptomi pa običajno izzvenijo po dveh do štirih tednih in običajno niso smrtni. Maria Van Kerkhove, vodja sektorja za nove bolezni pri Svetovni zdravstveni organizaciji, je v ponedeljek dejala, da so opičje koze "obvladljiva bolezen".

Tatjana Lejko Zupanc: Vsesplošno cepljenje ni smiselno

Predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc je pred dnevi pojasnila, da sicer obstajata dve cepivi: cepivo proti črnim kozam, ki delno ščiti tudi proti opičjim kozam, drugo cepivo pa je registrirano za preprečevanje opičjih in črnih koz. Z njim bi bilo po njenih besedah smiselno cepiti najbolj izpostavljene zdravstvene delavce, kot so zaposleni v laboratoriju, vsesplošno cepljenje pa glede na nizko oceno tveganja ni smiselno.

Cepivo, ki sicer nudi 85-odstotno zaščito, je težko dostopno, in zdaj si močno prizadevajo za njegovo dobavo, je dejala.