Žrtve so bili večinoma moški in dečki. Med danes pokopanimi žrtvami je najmlajši 15-letnik, najstarejši pa 65-letni moški. Pokopali bodo tudi posmrtne ostanke očeta in sina. Z njimi bo v spominskem centu v Potočarih pokopanih skupno 6752 žrtev genocida. Nekateri svojci se namreč odločijo tudi za pokop zunaj centra.
Gre sicer za posmrtne ostanke, ki so jih našli v več množičnih grobiščih, v katera so pripadniki vojske Republike Srbske prekopavali trupla, da bi skrili sledi svojih zločinov. Zaradi te prakse še vedno pogrešajo okoli tisoč žrtev genocida.
Današnje slovesnosti se je udeležilo več tisoč ljudi, med njimi tudi številni visoki politični predstavniki. Točno ob 12. uri so se oglasile tudi sirene v Sarajevu, kjer se je v znak spomina za minuto ustavil ves promet
Generalna direktorica za Evropo v službi za zunanje zadeve Evropske unije Angelina Eichhorst je v svojem imenu in imenu visokega predstavnika EU-ja Josepa Borrella v Potočare prišla s sporočilom, da se kaj takšnega, kot je genocid v Srebrenici, ne sme nikoli več ponoviti niti se ne sme pozabiti.
Član predsedstva BiH-a Denis Bećirović je v Potočarih izpostavil potrebo po negovanju spomina ter nasprotovanju kulturi laži in zanikanja genocida. Ob tem je opozoril, da "dejavniki, ki so privedli do genocida, spet grozijo". "Poteka nepojmljiv napad na ustavno ureditev, napadeni so temelji Daytonskega sporazuma. Poteka poskus uničenja BiH-a," je dejal.
Današnje slovesnosti se je udeležil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Christian Schmidt, ki je poudaril, da je spominjanje na genocid v Srebrenici moralna dolžnost vseh, "sploh pa mednarodne skupnosti, ki pred 28 leti ni dala svojega prispevka k pravici".
Zanikanje genocida
Schmidt je v dneh pred obletnico napovedal odločno ukrepanje proti tistim, ki genocid v Srebrenici zanikajo.
Med njimi je tudi predsednik srbske entitete Republike Srbske Milorad Dodik, ki tako kot uradni Beograd trdi, da je bil tam storjen "hud zločin", ne pa genocid.
MZEZ: Najhujši zločin po drugi svetovni vojni v Evropi
Spomnili so, da je Evropski parlament s posebno resolucijo razglasil 11. julij za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. "Dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici je za nas opomin, da Srebrenice ne bomo nikoli pozabili in je ne smemo pozabiti. Zanikanje in relativizacija teh tragičnih dogodkov je nesprejemljiva," so zapisali.
Predsednik vlade Robert Golob pa je v tvitu poudaril, da so bila v genocidu v Srebrenici življenja 8372 posameznikov "kruto končana v imenu sovraštva". "Nikoli bolj kot danes se moramo zavezati k ohranjanju miru in preprečevanju nasilja ter obsodbi zanikanja genocida," je še zapisal v tvitu, ki ga je objavila vlada.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je obletnici genocida izrazila "sočutje z družinami žrtev, preživelimi in vsemi, ki si še naprej prizadevajo za pravico in celjenje globokih ran, ki jih je tragedija pustila v ljudeh". "Spoštujemo več kot 8000 brutalno umorjenih žrtev enega najtemnejših poglavij v novejši zgodovini Evrope," je tvitnila.
Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je prav zaradi tega zanikanja presodila, da je čas, da se 11. julij razglasi za mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. To, da je bil tam storjen genocid, namreč "ni mnenje, temveč zgodovinsko dejstvo, ki so ga pravno ugotovila Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Meddržavno sodišče in nacionalna sodišča". S tem bi mednarodna skupnost pokazala, da je na strani resnice, je dejala.
Za okoli 50 obsojencev so sicer sodišča zaradi tega genocida izrekla več kot 700 let zapora. Žrtvam genocida so se tako kot že vrsto let tudi letos poklonili na pohodu miru, na katerem je letos okoli 3000 ljudi prehodilo sto kilometrov dolgo pot, po kateri je na t. i. maršu smrti okoli 15.000 večinoma moških po padcu enklave skušalo priti do osvobojenega ozemlja pri Tuzli.
EU: Zanikanja genocida ne smemo tolerirati
"Spravo lahko gradimo samo na resnici, miru in pravici, medtem ko ne smemo tolerirati zanikanja genocida, zgodovinskega revizionizma in čaščenja vojnih zločincev," pa sta v izjavi poudarila visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.
"Evropa se spominja svoje odgovornosti in nezmožnosti, da bi zaščitila. Danes, ko na evropski celini znova divja vojna, se zavezujemo, da bomo bolje branili mir in varovali življenja," sta v ponedeljek zvečer v izjavi zapisala Borrell in Varhelyi.
Poudarila sta, da je bila pred 28 leti spisana ena najtemnejših zgodb evropske zgodovine ter da EU deli bolečino in žalost s sorodniki in prijatelji vseh žrtev genocida v Srebrenici. V državah članicah EU-ja je sicer danes evropski dan spomina na žrtve tega genocida.
Ob tem sta Borrell in Varhelyi potrdila podporo Bosni in Hercegovini in zavezanost Evropske unije njeni suverenosti, neodvisnosti ter ozemeljski celovitosti. "Prihodnost Bosne in Hercegovine kot države kandidatke je znotraj Evropske unije," sta dodala.
Predstavnika EU-ja sta obenem spomnila civilne in politične voditelje v BiH-u, da morajo delati skupaj, da bi lahko zgradili boljšo prihodnost za vse generacije.
Genocid kljub varovanemu območju
V Srebrenico se je med vojno v BiH-u (1992–1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vsega BiH-a, potem ko so Združeni narodi mesto aprila 1993 razglasili za varovano območje.
Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje