Protestnemu gibanju Petki za prihodnost so se pridružili tudi družine mladih in starejši. V okviru shoda so se mirno sprehodili ob rudniku v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija do vasi Kayenberg, ki je ena izmed zadnjih vasi na tem območju, ki jo bodo porušili zaradi širitve rudnika. "Vsi so proti premogu, samo Peter skuša skopati še en meter," je pisalo na protestnem plakatu s sliko gospodarskega ministra Petra Altmaierja.

Že v petek se je v Aachnu na mednarodnem podnebnem protestu, ki ga je navdihnila švedska najstnica Greta Thunberg, zbralo več deset tisoč ljudi, nekateri pa so celo prespali v mestu, da so se nato pridružili današnjemu protestu.

Skupina aktivistov gibanja Ende Gelände se je na pot proti rudniku podala v petek, da bi s svojimi telesi ustavili dejavnosti v rudniku lignita, svoje dejavnosti pa nadaljujejo tudi danes z več protestnimi shodi v bližini rudnika.

Večji skupini aktivistov gibanja je uspelo tudi vdreti na širše območje rudnika, kjer se počasi bližajo središču. Ob tem naj bi bili lažje ranjeni policisti na prizorišču.

Uradnega števila ranjenih aachenska policija ni sporočila, tamkajšnji policijski sindikat pa navaja dva policista, ki ju je množica protestnikov pohodila na poti proti rudniku.

Policija sicer poziva protestnike, ki so vdrli na območje rudnika, naj se ustavijo, saj da jim v rudniku grozi smrtna nevarnost. Po navedbah protestnikov policija pri tem uporablja solzivec, govorijo tudi o policijskem nasilju.

Podnebna vprašanja težava številka ena

V Nemčiji so sodeč po anketah podnebna vprašanja zdaj v očeh javnosti težava številka ena, stranka Zelenih pa je po izraženi podpori z ramo ob rami s stranko CDU kanclerke Angele Merkel. Državo je lani poleti prizadela huda suša, ki je močno prizadela kmetijstvo, povzročila številne gozdne požare in ustavila ladijski promet po izsušenih rekah. Vrstijo se tudi drugi izredni vremenski pojavi.

Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, že dalj časa spodbuja obnovljive vire energije, kot sta sončna in vetrna energija. Angela Merkel je napovedala postopno ukinjanje rabe premoga do leta 2038, kar pa je po mnenju podnebnih strokovnjakov veliko prepozno, da bi lahko zadržali segrevanje ozračja na še sprejemljivih ravneh.