45-letnega Pašinjana so kritiki pozivali k odstopu zaradi spopadanja z lansko šesttedensko vojno z Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha. Premier je pozive k odstopu kljub protestom zavračal.

Pašinjan: Razmere so napete, a do spopadov ne sme priti
Svoje podpornike je pozval, naj se zberejo na shodu v središču Erevana in ga podprejo.
"Razmere so napete, vendar se moramo strinjati, da do spopadov ne sme priti," je približno 20.000 svojim privržencem prek megafona dejal Pašinjan in dodal, da je nova politična nestabilnost, ki sledi mesecem protestov proti njegovi vladavini, "obvladljiva".

Vojska mora ubogati ljudi in izvoljene oblasti
"Ukazujem vsem generalom, častnikom in vojakom: opravljajte svoje delo varovanja državnih meja in ozemeljske celovitosti," je dejal na zborovanju v središču Erevana. "Vojska mora ubogati ljudi in izvoljene oblasti," je dodal. Sporočil je tudi, da je zamenjal šefa generalštaba armenskih oboroženih sil Onika Gasparjana, ki je skupaj s 40 vojaškimi poveljniki zahteval premierjev odstop. Tudi armensko obrambno ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da so poskusi vpletanja vojske v politične procese nesprejemljivi.

Vrh armenske vojske Pašinjana pozval k odstopu
Vrh armenske vojske je Pašinjana v izjavi pozval k odstopu, poziv pa utemeljil s tem, da premier in njegov ministrski kabinet nista sposobna sprejemati ustreznih odločitev v kritičnih situacijah. "Izjavo generalštaba oboroženih sil imam za poskus vojaškega udara," je Pašinjan zapisal na Facebooku in privržence pozval, naj se zberejo na osrednjem trgu v prestolnici Erevan.

Opozicija postavila šotore, saj načrtuje neprekinjene proteste
V središču Erevana se je zbralo tudi približno 10.000 podpornikov opozicije, ki so pred parlamentom začeli postavljati šotore in barikade, saj načrtujejo neprekinjene proteste. Odstop premierja so zahtevali potem, ko je predsednik države Armen Sarkisjan v sredo na predlog Pašinjana zamenjal prvega namestnika načelnika generalštaba Tirana Hačatrijana. Zamenjan naj bi bil, ker se je posmehoval Pašinjanovim izjavam glede raketnega sistema Iskander, ki jih Armeniji dobavlja Rusija in ki so v spopadih z Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu zgrešile cilje.

Rusija izraža zaskrbljenost, Turčija obsoja

Na dogajanje so se že odzvali v Rusiji in Turčiji. Kremelj je zaskrbljen zaradi dogajanja v Armeniji, vendar meni, da so to izključno notranje zadeve te države, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass v Moskvi poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kot je dodal, Moskva poziva k umiritvi razmer in meni, da bi te morale "ostati v ustavnih okvirjih".

"Z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v Armeniji," je odgovoril Peskov na vprašanje o stališču Kremlja do razmer v Armeniji. "In verjamem, da je to izključno notranja zadeva Armenije, našega zelo pomembnega in tesnega zaveznika na Kavkazu."

"Turčija ostro obsoja poskus vojaškega udara v Armeniji," pa je sporočil turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu. Kot je dejal, je nesprejemljivo, da vojska zahteva odstop vlade, ki je prišla na oblast po demokratični poti.

Enote etničnih Armencev so v Gorskem Karabahu in okoli njega Azerbajdžanu prepustile velik del ozemlja v spopadu, ki je lani terjal več tisoč življenj. Novembra so Armenija, Azerbajdžan in Rusija podpisali prekinitev ognja, s katero so ustavili vojaške akcije.

Gorski Karabah je mednarodnopravno del Azerbajdžana, naseljen pa je pretežno z etničnimi Armenci. V pokrajini je zdaj razporejenih okoli 2000 ruskih mirovnih enot. Rusija ima tudi vojaško oporišče v Armeniji.