Nobelova nagrajenka za mir se je z Orbanom sešla v Budimpešti, kjer sta v izjavi za javnosti zapisala, "da so eden izmed večjih izzivov današnjega časa za obe državi in njuni regiji – jugovzhodne Azije in Evrope – migracije".

Mjanmarska državna svetovalka in vodja stranke Nacionalne lige za demokracijo Aung San Su Či in madžarski premier Viktor Orban sta se strinjala, da se "obe regiji vedno bolj spopadata s tem, kako sobivati z vedno večjim številom muslimanov". poroča Guardian.

Aung San Su Či je večkrat govorila o tem, da se zahodne ideje ne morejo implicirati v Mjanmaru, pogled, ki ga je po njunem sestanku oznanil tudi Orban, rekoč, da "zavrača izvoz demokracije" zahodnih držav.

ZN: V Mjanmaru etnično čiščenje

Aung San Su Či, ki je zaradi vojaške hunte živela v hišnem priporu 15 let in bila leta 2015 izvoljena za prvo voditeljico države, je v zahodnem svetu deležna nezadovoljnih kritik, saj ji ni uspelo zajeziti nasilja nad muslimansko manjšinso v Mjanmaru, prav tako pa so v zaporu še vedno številni novinarji. Prav tako Rohingom ni ponudila zatočišča, zato jih je okoli milijon zapustilo državo in se zateklo v sosednji Bangladeš, kjer živijo v begunskih taboriščih.

Kljub pomislekom ji Nobelove nagrade za mir niso odvzeli, kar pa je storila mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI), ki ji je odvzela svoje najvišje človekoljubno priznanje, ker se ni postavila po robu nasilju nad Rohingi v Mjanmaru.

Združeni narodi so nasilje nad Rohingi leta 2017, v katerem je bilo veliko ljudi ubitih, številne ženske pa posiljene, označili celo za etnično čiščenje. Sporna je tudi njena neodzivnost na nasilno ravnanje vojske proti manjšinski skupini.

Viktor Orban pa je leta 2015, ob prihodu prebežnikov iz Azije in Afrike v Evropo, razglasil krizno stanje in vzbudil strah pred prebežniki kot grožnjo. Zaradi svoje protipriseljenske retorike je Svet Evrope izdal poročilo, v katerem ga obtožuje širjenja "ksenofobije, strahu in sovraštva".