Po svetu, zdaj pa tudi v Sloveniji, je zato vse več pobud, naj se ljudje za eno leto odpovedo letenju in raje potujejo na do okolja prijaznejši način.

Jonas Sonnenshein, okoljski ekonomist, je Nemec, zaposlen na univerzi na Švedskem. Z družino se je pred nekaj leti preselil v Slovenijo. Odločil se je, da se bo v korist okolja odpovedal potovanju z letali: "Zdaj sem v treh tednih dvakrat šel na Švedsko z vlakom – se da, sploh če lahko delam na vlaku. Traja okoli 20 ur. Cena je približno taka, kot da bi letel, če dovolj zgodaj to kupim."

Letalski promet prispeva okrog dva odstotka vseh svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, a poleg tega proizvaja še druge toplogredne pline. Ker ti nastajajo visoko v atmosferi, povzročajo še večjo škodo. A letalstvo v primerjavi z drugimi industrijami zanjo ne plačuje pravične cene.

Sonnenshein pravi: "Prvi privilegij je, da sektor ne plača trošarine na kerozin, drugi privilegij je, da če kupimo vozovnico, ne plačamo DDV-ja. Če gremo z avtomobilom ali kupimo kaj drugega, plačamo DDV."

Število letalskih potnikov je v svetovnem merilu že preseglo štiri milijarde na leto, toda vse te polete opravi le nekaj odstotkov prebivalstva, velika večina potovanj pa je službenih. Obdavčitev letalskih prevozov bi bila tako ne le okoljsko, ampak tudi družbeno pravična.

Nika Tavčar iz Umanotere pa dodaja: "Se lahko vprašamo, ali je sploh potrebno, da za 3-urni sestanek letimo nekam. Ker živimo v dobi tehnologije. Vse mogoče oblike videokomunikacije nam omogočajo, da komuniciramo drug z drugim, kot bi bili drug poleg drugega."

Zavezo "leto brez poleta" lahko podpišete na spletni strani in Facebooku. Okoljevarstveniki predlagajo, naj se pobudi – sploh ker trenutno nimamo svoje letalske družbe – pridružijo tudi slovenski politiki in uradniki – da bodo zeleni ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih.