Švedska vlada naj bi se v naslednjih dneh odločila, ali bo država, ki ima od začetka 19. stoletja status nevtralnosti, zaprosila za članstvo v Natu.

Poročilo sicer ni vsebovalo konkretnih priporočil o tem, katero pot naj Švedska dokončno izbere, vendar so v njem opozorili, da "ni realno razvijati dvostranskih obrambnih zavezništev zunaj obstoječih evropskih in evroatlantskih struktur".

Poročilo ob tem opozarja, da "v okviru sedanjih dogovorov o sodelovanju na področju obrambe ni zagotovila, da bi Švedska dobila pomoč, če bi bila tarča resne grožnje ali napada".

V četrtek sta finska premierka Sanna Marin in predsednik Sauli Niinistö sporočila, da mora po njunem mnenju Finska "nemudoma zaprositi za članstvo v Natu".

Švedska zunanja ministrica Ann Linde je v odzivu na potezo Helsinkov poudarila, da bodo ukrepi Finske vplivali tudi na Švedsko in "jih je treba upoštevati".

Opozorila je, da se bo Rusija tako na finsko kot na švedsko članstvo odzvala negativno, vendar je novinarjem povedala, da ne pričakujejo "konvencionalnega vojaškega napada" Rusije.

Švedska in sosednja Finska sta vojaško nevtralni, vendar je po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja v obeh državah močno narasla javna in politična podpora za pridružitev Finske in Švedske zvezi Nato.

Sorodna novica Helsinki: "Finska mora v Nato brez odlašanja." Kremelj: "To je grožnja Rusiji."

Kremelj ostro do napovedi do vstopa Finske v Nato

"Širitev Nata in približevanje zavezništva našim mejam ne bo naredilo sveta in naše celine stabilnejše in varnejše," je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov, ki je poudaril, da bo vse odvisno od tega, kako bo potekal proces vstopa v Nato in koliko se bo njegova vojaška infrastruktura približala ruskim mejam.

Turčija proti vstopu Finske in Švedske

Danes je nasprotovanje članstvu Finske in Švedske izrazil turški predsednik Tayyip Erdogan, ki je dejal, da v nordijskih državah "domujejo številne teroristične organizacije", kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK).

Turčija je članica Nata 70 let in je vse od takrat uradno podpirala širitev zavezništva.

Vstop novih članic morajo sicer soglasno podpreti vse članice zavezništva. "Spremljamo dogajanje v Finskem in na Švedskem, a nimamo pozitivnih pogledov," je dejal Erdogan in dodal, da je bilo sprejetje Grčije v Nato napaka.

"Turčija ne želi, da pride do podobne napake. Še več, skandinavske države gostijo teroristične organizacije. V nekaterih državah so njihovi člani celo člani parlamentov. Za nas ni mogoče, da bi podprli članstvo," je dejal Erdogan.

O tem naj bi sicer v soboto na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Berlinu govorili ministri Švedske, Finske in Turčije.

Jen Psaki, predstavnica za odnose z javnostmi Bele hiše, je danes dejala zgolj, da Washington dela na tem, da razjasni stališča Turčije glede članstva Švedske in Finske v Natu.

Biden z voditeljema Švedske in Finske o pridruževanju Natu

Ameriški predsednik Joe Biden pa je s švedsko premierko Magdaleno Andersson in finskim predsednikom Saulijem Niistöm po telefonu govoril o pričakovani prošnji njunih držav za članstvo v Natu. Kot so sporočili iz Bele hiše, so voditelji razpravljali o tesnem obrambnem in varnostnem sodelovanju med državami ter prizadevanjih za utrditev transatlantske varnosti.

Biden je pri tem obema izrazil podporo pri vstopanju v Nato in politiki odprtih vrat zavezništva. Dogovorili so se za nadaljevanje usklajevanja pri podpori Ukrajini.

Niinistö je medtem na Twitterju zapisal, da je Bidnu pojasnil naslednje korake Finske na njeni poti proti članstvu v vojaškem zavezništvu ter zatrdil, da njegova država "globoko ceni vso potrebno podporo s strani ZDA".

Rusija ustavlja dobavo elektrike Finski

Rusija pa bo v soboto ustavila dobavo elektrike Finski, pri čemer sicer Kremelj zanika, da naj bi šlo za odziv na finsko približevanje Natu.

"Prisiljeni smo ustaviti uvoz elektrike od 14. maja dalje," so sporočili iz finske podružnice ruskega državnega energetskega holdinga Inter RAO. Pri podružnici so še dodali, da so to odločitev sprejeli zaradi težav pri prejemanju plačil za uvoženo elektriko iz Rusije.

Izpad ruskih dobav elektrike bodo nadomestili s povečanim uvozom iz Švedske in Norveške ter z večjo samozadostnostjo.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sicer zanikal poročanje nekaterih finskih medijev, da naj bi rusko energetsko podjetje Gazprom v odziv na finsko približevanje Natu ustavilo dobavo plina tej nordijski državi. "Gazprom dobavlja plin več porabnikom v Evropi, vključno z državami članicami Nata," je dejal Peskov in poročanja finskih medijev označil za "časopisno raco".

Finska ima z Rusijo 1300 kilometrov dolgo mejo, njeno politično in javno mnenje pa se je dramatično spremenilo v prid članstva po ruski invaziji na Ukrajino.