Ameriške sankcije, sprejete v petek zvečer, predvidevajo zamrznitev premoženja v ZDA in prepoved potovanj, kar Putina naj ne bi prizadelo, saj ni jasno, ali ima sploh kaj premoženja v ZDA, kjer je bil nazadnje leta 2015 na Generalni skupščini ZN-a. Lavrov bi lahko imel kakšen račun, saj je bil dolga leta veleposlanik Rusije pri ZN-u.

"Ministrstvo za finance izjemno redko uvaja sankcije proti voditeljem držav. Predsednik Putin se je pridružil majhni skupini, ki vključuje predsednika Severne Koreje Kim Džonga Una, predsednika Belorusije Aleksandra Lukašenka in Sirije Bašarja Al Asada," je sporočilo ministrstvo za finance ZDA.

Proti Putinu in Lavrovu so že predtem uvedli sankcije Evropska unija, Združeno kraljestvo in Kanada.

ZDA Ukrajini namenjajo do 600 milijonov dolarjev vojaške pomoči

Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal odlok, v skladu s katerim bodo ZDA Ukrajini namenile do 600 milijonov ameriških dolarjev "takojšnje vojaške pomoči".

Biden je zunanjemu ministru Antonyju Blinknu naročil, da zagotovi Ukrajini do 350 milijonov dolarjev vojaške pomoči v obliki storitev ministrstva za obrambo in urjenja. Poleg tega pa še do 250 milijonov dolarjev "splošne pomoči".

O vojaški pomoči je ameriški predsednik v petek zvečer po telefonu govoril z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Ta je po pogovoru tvitnil, da sta z Bidnom "pravkar govorila o zaostritvi sankcij, konkretni vojaški pomoči in protivojni koaliciji". Dodal je, da je Ukrajina hvaležna za močno ameriško podporo. (vir: STA)

Sorodna novica Blizu Kijeva odjeknile močne eksplozije, ruske sile pritiskajo na mesto iz različnih smeri

Rusija v VS-ju uporabila pravico do veta, Indija vzdržana

Varnostni svet ZN-a v petek pričakovano ni potrdil predloga resolucije z obsodbo ruskega napada na Ukrajino, saj je Rusija, stalna članica Varnostnega sveta, izkoristila pravico do veta. Predlog resolucije so pripravile ZDA skupaj z drugimi članicami Varnostnega sveta.

Za predlog resolucije je glasovalo 11 od 15 članic Varnostnega sveta ZN-a. Kitajska se je skupaj z Indijo in Združenimi arabskimi emirati vzdržala, Rusija pa je glasovala proti.

Kot so pojasnili diplomati v ZN-u, je bil namen, da se države javno opredelijo do ruske agresije in Moskvi pokažejo, kako osamljena je v svetu.

Glasovanja se je vzdržala tudi Kitajska, kar zahodni diplomati vidijo kot zmago v poskusu diplomatske izolacije Rusije, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Prišli smo do točke, ki je ne želimo," je ob tem povedal kitajski veleposlanik pri ZN-u Žang Džun. "Verjamemo, da je treba spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav, vsi pa se morajo držati tudi načel Ustanovne listine ZN-a," je dejal.

Nekaj presenečenja je vzbudil vzdržan glas Indije v Varnostnem svetu. Predsednik ZDA Joe Biden je v četrtek priznal, da Indije še nimajo povsem na svoji strani, tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki pa je v petek dejala, da so z Indijci v stiku. Indijski premier Narendra Modi je sicer v telefonskem pogovoru s Putinom v četrtek zahteval konec nasilja, vendar pa ruske invazije še ni obsodil.

Predlog resolucije je najostreje obsodil rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in zahteval, naj se nemudoma konča, ruske enote pa naj se takoj umaknejo nazaj v Rusijo. Predlog je prav tako izrazil trdno podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.

Generalna skupščina ZN-a bo prihodnji teden razpravljala in glasovala o podobni resoluciji. Rusija tam nima pravice do veta.

"Rusija, lahko vložiš veto na to resolucijo, vendar ne moreš vložiti veta na naše glasove, ne moreš vložiti veta na resnico, na naša načela in na Ukrajince," je po glasovanju dejala ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield.

Po neuspešnem glasovanju v Varnostnem svetu so se predstavniki držav, med njimi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh, postavili skupaj za ameriško veleposlanico in vodjo delegacije EU-ja pri ZN-u Olofa Skooga, ki sta zahtevala takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine.

Skoog je v imenu vseh izrazil obžalovanje zaradi ruskega veta, ki je Varnostnemu svetu preprečil izvršitev dolžnosti ohranjanja miru in varnosti, kar je bil nov dokaz ruske izolacije in brezobzirnega nespoštovanja volje sveta. Napovedal je, da se pripravlja resolucija v Generalni skupščini, ki bo zahtevala ruski umik. Generalna skupščina ZN-a je podobno resolucijo sprejela že leta 2014 po ruski zasedbi Krima. Takrat jo je podprlo 100 držav.