Današnja odločitev sodišča v Londonu pomeni, da je Assange korak bližje temu, da ga bodo iz britanskega zapora izročili ZDA, kjer mu grozijo obtožbe o vohunjenju zaradi Wikileaksove objave zaupnih vojaških dokumentov v letih 2010 in 2011.

Nižje sodišče je letos sicer zavrnilo ameriško zahtevo za izročitev 50-letnega Assangea ZDA, kar je utemeljilo z navedbo, da je Assangeevo duševno zdravje preveč krhko, da bi preneslo obravnavo v ameriškem pravosodnem sistemu. Obstajalo naj bi namreč tveganje, da bi Assange v ameriškem zaporu storil samomor.

Odvetnik ameriške vlade James Lewis pa je po poročanju Al Džazire dejal, da Assange "nima zgodovine resne ali vztrajne duševne bolezni".

Sodnik višjega sodišča Timothy Holroyde je dejal, da je zadovoljen z zagotovili ZDA glede pogojev Assangeevega pridržanja, vključno s tem, da ga ne bi zaprli v najstrožje varovani zapor v Koloradu in da bi v primeru obsodbe kazen prestajal v Avstraliji, od koder prihaja Assange.

Višje sodišče je tako presodilo, da je nižje sodišče izročitev zavrnilo, ker da je odločalo na predpostavki tveganja, da bi bil Assange v ZDA v primeru izročitve zaprt pod zelo strogimi pogoji. Pozneje pa so ameriške oblasti zagotovile, da Assange ne bi bil zaprt pod temu pogoji, razen če bi v prihodnosti storil kakšno dejanje, kar bi jih upravičilo, poroča BBC.

Assangeevi odvetniki medtem pravijo, da so ameriška zagotovila "brez pomena" in "nejasna".

Zaradi obtožb Assangeu v ZDA grozi do 175 let zapora, a ameriška vlada je sporočila, da bi lahko bil obsojen na od štiri do šest let zapora.

Novo odločanje na nižji stopnji

Primer se zdaj vrača na sodišče nižje stopnje v ponovno odločanje. Sodnika sta odredila, da se primer vrne na prvostopenjsko sodišče, ki naj ga potem pošlje konservativni notranji ministrici Priti Patel za končno odločitev o izročitvi Assangea. Assangeeva zaročenka Stella Morris je že napovedala, da se bodo "na to odločitev pritožili takoj, ko bo mogoče".

Pred sodiščem so se poleg tega zbrali Assangeevi podporniki in mahali s transparenti z zahtevo po njegovi takojšnji izpustitvi iz strogo varovanega zapora na jugovzhodu Londona.

Ostri odzivi: "Farsa pravosodja"

"To je farsa pravosodja," so odločitev sodišča komentirali pri Amnesty International (AI). Uradna Rusija jo je označila kot sramotno, poročevalec ZN-a kot politično motivirano, novinarske organizacije so ob njej ogorčene.

Direktor AI za Evropo Nils Muižnieks je sodbo označil kot "farso pravosodja". Višje sodišče je po njegovem sprejelo diplomatska zagotovila ZDA, ki pa "niso vredna papirja, na katerem so napisana", saj so si ZDA pridržale pravico, da svoje mnenje kadar koli spremenijo. Prepričan je, da Assangeu ob izročitvi grozi nevarnost hujših kršitev človekovih pravic zaradi pogojev pripora, morda celo mučenje ali druge zlorabe.

Tudi posebni poročevalec ZN-a o mučenju Nils Melzer je zelo oster glede odločitve sodišča. "O Assangeu lahko mislite, kar koli želite, a preprosto ni v stanju za izročitev," je dejal in sodbo označil kot "politično motivirano". Obenem je bil kritičen do "zahodne varnostne koalicije", saj da "nihče noče videti Assangea na svobodi, saj želijo ohraniti svoj poslovni model tajnosti".

Mednarodne novinarske organizacije so ob današnji sodbi prav tako ogorčene in razočarane. Novinarji brez meja so tvitnili, da gre za zelo nevaren presedan "za vsakega novinarja, vsako založbo in vsak vir na svetu". Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) pa je sporočila, da sodbi "močno nasprotuje" in bo podprla vsak poskus Assangeeve odvetniške ekipe, da se nanjo pritoži.

Države medtem sodbe večinoma niso komentirale ali pa so bile v svojih ocenah občutno bolj zadržane. Nova nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je poudarila, da to še ni dokončna odločitev ter da tudi še ne pozna utemeljitve višjega sodišča. Se je pa v preteklosti že jasno izrekla, da morajo vpletene vlade zagotoviti spoštovanje temeljnih človekovih pravic.

Edina večja država, ki se je doslej jasno odzvala, je tako Rusija. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je na družbenem omrežju Telegram sodbo označilo kot "sramotno" in politično motivirano ter kot "še eno manifestacijo kanibalističnega svetovnega nazora anglosaksonskega zavezništva".

Razkril zločine ameriške vojske

Assange je z objavo zaupnih dokumentov razkril tudi zločine ameriške vojske. Leta 2010 je Wikileaks denimo objavil videoposnetek ameriške vojske iz leta 2007, ki je kazal napad ameriškega helikopterja v Bagdadu, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi, tudi dva Reutersova novinarja.

Assange je v priporu že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta. Pred tem je sedem let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi obtožb o posilstvu, ki pa so jih medtem opustili.