V odzivu na kampanjo madžarske vlade, ki na panojih, v časopisnih oglasih in pismu predsednika vlade Madžarom pravi, da imajo pravico vedeti, kaj načrtuje Bruselj, komisija poudarja, da si državljani res zaslužijo vedeti ‒ toda dejstva, ne izmišljotin.

"Resnica je, da ni zarote. Trditve madžarske vlade so naravnost faktično napačne ali izjemno zavajajoče," poudarjajo v komisiji. V sporočilu z naslovom Dejstva so pomembna se komisija odziva na sedem trditev iz kampanje.

Obvezne kvote le za preseljevanje beguncev znotraj EU-ja
V odzivu na trditev, da želi Bruselj uvesti obvezne kvote za preseljevanje beguncev iz tretjih držav, v Bruslju pojasnjujejo, da je shema preseljevanja vselej bila in bo vselej ostala prostovoljna. Ob tem so opozorili na razliko med preseljevanjem beguncev iz tretjih držav v EU in premeščanjem beguncev znotraj EU-ja. Medtem ko je preseljevanje vselej potekalo na prostovoljni osnovi, pa so članice uvedle obvezne kvote za premeščanje beguncev znotraj EU-ja.

EU podpira nacionalne meje
Na očitek, da poskuša Bruselj oslabiti pravico članic, da branijo svoje meje, komisija odgovarja, da EU podpira, ne spodkopava zaščite nacionalnih meja, saj je ta nujna iz varnostnih razlogov. Ob tem spomni na svoj predlog krepitve mejne in obalne straže z vzpostavitvijo stalne enote 10.000 varuhov meje, ki bi bili članicam na voljo za zaščito meje, ob upoštevanju njihove suverenosti.

Ničelna toleranca do trgovanja z ljudmi
Komisija zavrača tudi tretji očitek ‒ da želi priseljevanje olajšati s posebnimi vizumi za prebežnike. Poudarja, da nima nikakršnih načrtov za uvedbo humanitarnih vizumov, čeprav je k temu pozval Evropski parlament. V odzivu na trditev, da želi nameniti še več denarja za organizacije, ki podpirajo priseljevanje, v komisiji poudarjajo, da ne sodelujejo z nobeno organizacijo, ki spodbuja nezakonite migracije, in da imajo ničelno toleranco do trgovanja z ljudmi.

Plačilne kartice za olajšanje življenja beguncev
Zavračajo tudi očitek, da spodbujajo priseljevanje s plačilnimi karticami. Pojasnjujejo, da s programom plačilnih kartic ne spodbujajo migracij, temveč pomagajo beguncem, ki so že v Grčiji, zagotoviti dostojno življenje.

Madžarska vlada Bruslju očita tudi, da želi v sodelovanju z afriškimi državami zagnati pilotne projekte za priseljevanje, na kar komisija odgovarja, da se članice prostovoljno odločajo, ali bodo dovolile zakonito priseljevanje. Na očitek, da želijo zmanjšati financiranje držav, ki nasprotujejo priseljevanju, pa v komisiji odgovarjajo, da financiranje EU-ja ni nikakor povezano s podporo oziroma z nasprotovanjem migracijam.

Ustavno sodišče: Zakonski paket "Stop Soros" ni protiustaven
Medtem pa je madžarsko ustavno sodišče v četrtek razsodilo, da zakon, ki kriminalizira pomoč beguncem in migrantom, ne krši ustave. Sodišče je ustavnost zakona presojalo na zahtevo mednarodne nevladne organizacije za zaščito človekovih pravic Amnesty International. Madžarska vlada je junija lani sprejela, madžarski parlament pa potrdil zakonodajo, ki vsakršno pomoč pri nezakonitih migracijah opredeljuje kot kaznivo dejanje. T. i. zakonski paket Stop Soros je uperjen zlasti proti nevladnim organizacijam, ki jih financira ameriški filantrop George Soros. Ustavno sodišče je sicer v razsodbi kaznivo dejanje omejilo na "namerno in namensko" pomoč ljudem, ki so nezakonito prišli na Madžarsko, da bi jim pomagali ostati v državi. Zagotavljanje humanitarne pomoči, ki zmanjša stisko ljudi, in na splošno podpora tistim, ki pomoč potrebujejo, pa se ne moreta šteti za kaznivo dejanje.