26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj sta v Černobilu med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo.

Pomemben dejavnik pri nesreči je bila nenavadna in slaba zasnova reaktorja tipa RMBK, predvsem t. i. pozitivni koeficient reaktivnosti praznin, menijo strokovnjaki. Sovjetski reaktorji ob tem niso imeli zaščitne strukture, ki bi v primeru nesreče preprečevala uhajanje radioaktivnega sevanja.

V nesreči je imel pomembno vlogo tudi človeški dejavnik. Po ugotovitvah strokovnjakov se je nesreča zgodila zaradi kršitev operativnih postopkov in nezadostne varnostne kulture.

Zamude pri evakuaciji in izpostavljenost "likvidatorjev"

Tudi odpravljanje posledic je potekalo katastrofalno. Sovjetske oblasti so zamujale z evakuacijo tamkajšnjega prebivalstva. 48.000 prebivalcev mesta Pripjat, ki je le tri kilometre od jedrske elektrarne, so evakuirali šele dan po nesreči.
Do konca leta 1986 so preselili 116.000 ljudi iz 30-kilometrskega območja okoli jedrske elektrarne. V naslednjih letih so evakuirali še 230.000 ljudi.

Goreče jedrsko gorivo je gasilo 600.000 "likvidatorjev" – večinoma je šlo za vojake, policiste, gasilce in državne uslužbence, ki so imeli le malo ali nič zaščitne opreme. Naložili so jim tudi za gradnjo betonskega sarkofaga nad uničenim reaktorjem, ki naj bi preprečil dodatno uhajanje radioaktivnih snovi, in čiščenje okolice.

Betonski sarkofag so leta 2016 nadomestili z jeklenim, saj je prvotni začel puščati na mnogo mestih. Novi sarkofag je visok 108 metrov in tehta 36.000 ton.

Černobil je spodbudil mednarodna prizadevanja, ki so presegla hladnovojne delitve, za izboljšanje jedrske varnosti in pomiritev javnosti. Eden najpomembnejših ukrepov je bila ustanovitev Svetovnega združenja jedrskih operaterjev (Wano). Okrepila se je vloga Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki je uvedla nove varnostne postopke.

Otroci staršev iz Černobila nimajo povečanega števila mutacij

Koliko žrtev je terjala katastrofa v Černobilu, več kot tri desetletja pozneje ostaja neznanka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predvideva dodatnih 4000 smrti zaradi raka v okoliških državah. Greenpeace meni, da je zaradi radioaktivnega sevanja umrlo že 100.000 ljudi.

Sorodna novica Dvoglavi otroci iz Černobila? Sevanje ne vpliva na dedni zapis otrok preživelih.

Študija v reviji Science medtem ugotavlja, da otroci staršev, ki so nesrečo doživeli od blizu, nimajo večjega števila mutacij DNK-ja.

Proučevali so 130 otrok in genom njihovih staršev, ki so bili vključeni v odpravljanje posledic ali so živeli na evakuiranih območjih, poroča Guardian.

Čeprav so bili starši izpostavljeni visoki stopnji sevanja, se pri teh otrocih ni povečalo število novih mutacij – torej tistih, ki niso zaznali pri nobene od staršev, vendar bi lahko nastale pri otrocih zaradi poškodbe jajčec ali sperme.

"Obstaja neki znanstvenofantastični družbeni pogled, ki si zamišlja triglave dojenčke in se trenutno pojavlja v Fukušimi," je dejal vodja študije Stephen Chanock z nacionalnega inštituta za rakasta obolenja v Marylandu. "Moralo bi biti pomirjujoče, da ni dovolj dokazov o bistvenih ali pomembnih transgeneracijskih učinkih," zaključuje.

Zdravje tamkajšnjih prebivalcev še vedno ogroženo

Posledice nesreče medtem še danes ogrožajo zdravje lokalnih prebivalcev. Na onesnaženih območjih živi več kot pet milijonov ljudi – 2,3 milijona Ukrajincev, 1,1 milijona Belorusov in 1,6 milijona Rusov.

V neposredni bližini elektrarne po uradnih podatkih ne živi nihče, vendar bi naj se na evakuirana območja v desetletjih po eksploziji vrnilo več deset ljudi. Leta 2016 naj bi tako tam živeli okoli 180 predvsem starejših ljudi, ki jim vsaka dva do tri mesece hrano dostavljajo mobilne trgovine, poroča Deutsche Welle.

Tudi Černobil in Pripjat nista "mesti duhov", kot ju pogosto opisujejo. Na območju še zmeraj delajo vzdrževalci kritične infrastrukture, ki običajno delajo v dvotedenskih izmenah. Ne nazadnje je jedrska elektrarna še naprej delala tudi po eksploziji – reaktorje 1, 2 in 3 so ugasnili v letih 1991, 1996 in 2000.

Na območju sta v zadnjih letih zaživeli rastlinstvo in živalstvo, a strokovnjaki opozarjajo, da je število živalskih vrst manjše kot pred nesrečo. "Gre za zelo zapeljivo idejo, da je človek razdejal naravo, zdaj se mora pa samo umakniti in narava se bo sama pozdravila," je za Deutsche Welle dejala Kate Brown, profesorica na Massachusetts Institute of Technology.

Zadnjih pet let sicer na območju deluje naravni rezervat za divje konje pasme przewalski, ki so edini še živeči divji konji na svetu. V rezervatu so trije konji te pasme. Na izključnem območju jih sicer v Ukrajini živi 150, v Belorusiji pa 60.

Razcvet turizma po uspehu serije Chernobyl

Izključno območje okoli Černobila je postalo tudi magnet za turiste, še posebej po HBO-jevi seriji Chernobyl, saj se je leta 2019 število turistov podvojilo na 124.000. Kratek obisk ob upoštevanju pravil naj ne bi bil nevaren za zdravje. Obiskovalci morajo biti v zaščitnih oblačilih in na prostem ne smejo jesti ali piti.

Sevanje na teh vodenih ogledih naj ne bi preseglo 0,1 miliseverta (mSv), kar je približno izpostavljenosti pri čezoceanskem poletu, navaja nemški zvezni urad za zaščito pred sevanjem.

"Zagotovo lahko obiščete območje Černobila, vključno z izključnim območjem v polmeru 30 kilometrov okoli elektrarne. Vsi reaktorji so zdaj zaprti. Čeprav se v ozračju še vedno zadržujejo nekateri radioaktivni izotopi, na primer stroncij-90 in cezij-137, je izpostavljenost sprejemljiva v določenem časovnem obdobju," pa navaja IAEA.