Železniško omrežje naj bi vključevalo evropska vozlišča Amsterdam, Pariz, Rim, Bruselj, Barcelona, München, Berlin in Dunaj.

V torek so državne železnice Nemčije (Deutsche Bahn), Avstrije (ÖBB), Švice (SBB) in Francije (SNCF) podpisale prvi sporazum o sodelovanju. Skupna naložba štirih držav naj bi znašala 500 milijonov evrov.

Čez leto dni naj bi vzpostavili progi Dunaj‒München‒Pariz ter Zürich‒Köln‒Amsterdam, decembra 2023 progo Dunaj‒Berlin‒Bruselj‒Pariz ter decembra 2024 še linijo Zürich‒Barcelona. Vse linije naj bi upravljale avstrijske železnice ÖBB.

20 novih vlakov za 1,4 milijona potnikov letno

Operaterji nameravajo kupiti 20 novih vlakov, ki naj bi na nočnih čezevropskih progah letno prepeljali 1,4 milijona potnikov.

Zavezali so se tudi k "močnejšemu sodelovanju na vseh ravneh" znotraj evropske železniške infrastrukture. Direktor Deutsche Bahna Richard Lutz je izpostavil sodelovanje med vsemi partnerji in dejal, da je rešitev "jasna delitev dela, vključena v pristno ekipno sodelovanje".

Spalni vlaki imajo precej drugačno opremo kot dnevni krajevni vlaki. Kritiki pobude sprašujejo, kako bodo operaterji zagotovili ustrezne spalne prostore med epidemijo, saj na običajnih nočnih vlakih po šest potnikov spi skupaj v kupeju.

Vladno reševanje železnic

Železniški operaterji so se tako kot drugi ponudniki javnega prevoza med epidemijo zaradi manjšega števila potnikov znašli v precejšnjih finančnih težavah. Direktor Deutsche Bahna je že junija dejal, da bodo imeli letos rekordne izgube. Nemška vlada je železnicam letos namenila pet milijard evrov sredstev. Tudi francoska vlada je železnicam namenila več kot tri milijarde evrov sredstev.

Spalni vlaki so še zmeraj pogosti v vzhodnem delu Evrope, denimo med Sankt Peterburgom in Moskvo, v osrednjem in zahodnem delu pa so zadnja leta počasi izumirali. Nemški Deutsche Bahn je nočne vlake razglasil za nedobičkonosne in jih opustil leta 2016, preživele nočne linije po Nemčiji pa predal v oskrbo avstrijskemu ÖBB-ju.

Redki nočni vlaki v Evropi omejeni zaradi pandemije

Med redkimi ponudniki pred pandemijo so v Evropi ostali RegioJet s sedežem na Češkem, NightJet avstrijskega ÖBB-ja ter italijanski EuroNight v upravljanju TrenItalie, njihova ponudba pa med drugim povezuje Prago, Varšavo in Budimpešto. Njihove storitve so večinoma zaustavili ukrepi ob pandemiji covida-19, ki ne dovoljujejo skupnega spanja v posameznem kupeju.

Na drugi strani nove povezave z nočnimi vlaki znova načrtujejo na Švedskem, kjer naj bi od leta 2022 vzpostavili progi Stockholm‒Hamburg in Malmö‒Bruselj.

Nemški minister: "Nova pobuda kot Trans-Europ Express 2.0"

Ministri držav, vključenih v nastajajoče omrežje nočnih vlakov, so pobudo označevali kot vrnitev v zlate čase Trans-Europ Expressa (TEE) iz 60. let. "Zvečer se vkrcate na vlak v Münchnu ali Berlinu ter zjutraj osveženi prispete v Bruselj ali Pariz," je navdušeno napovedal nemški minister za transport Andreas Scheuer in pobudo označil kot "TEE 2.0"

Nočni vlaki oz. vagonski hoteli za poslovneže so med letoma 1957 in 1987 povezovali takratno Evropsko gospodarsko skupnost, Avstrijo in Švico, pozneje pa je Trans-Europ Express zamenjal prav tako projekt nemških železnic ICE (Inter-City Express) in druge povezave.

Reuters ob tem navaja, da je obseg napovedanega novega omrežja nočnih vlakov vendarle precej skromnejši od Trans-Europ Expressa. Bloger Jon Worth, ki se ukvarja s transportom, pa je denimo zapisal, da bo 20 nočnih vlakov le "kaplja v ocean" v primerjavi z več sto hitrimi vlaki TGV v Franciji ali ICE v Nemčiji.

Nad novim omrežjem niso navdušeni niti pri Mofairu, zavezništvu zasebnih železniških operaterjev v Nemčiji, ki upravljajo regionalne vlake. Pobuda štirih držav bo po njihovem mnenju privedla do "subvencioniranega čezmejnega nočnega železniškega kartela". Poslanec nemške Die Linke Victor Perli odgovarja, da ministrstvo za transport jasno razume, da tekmovanje na trgu ne bo ustvarilo čezmejnih nočnih vlakov in da je "volan v rokah politike".

"Okolju prijazna mobilnost"

Vključene države in operaterji vseskozi poudarjajo tudi pozitiven vpliv železniške infrastrukture na okolje. V torkovem memorandumu so poudarili, da gre za del "skupnih prizadevanj znotraj Evropske unije za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida" ter vzpostavitev "okolju prijazne mobilnosti".

Nemčija je pred letom dni, še pred pandemijo covida-19, železnice označila za bistvene pri svojih načrtih za zmanjšanje ogljičnih emisij zaradi letalskih potovanj.

Transevropski spalni vlaki bi sicer lahko po navedbah Deutsche Wella v prihodnosti celo nadomestili nizkocenovne letalske prevoze med evropskimi vozlišči.