Na nedeljskih volitvah v Črni gori je vladajoča Demokratska stranka socialistov (DPS), katere predsednik je Đukanović, prejela le dobrih 35 odstotkov glasov, kar je njen najslabši izid doslej. Obenem je DPS skupaj s svojimi tradicionalnimi zavezniki ‒ socialdemokrati, stranko SDP in strankami manjšin ‒ izgubil večino v parlamentu.

Opozicija napovedala, da bo strmoglavila Đukanovića
Tako je slavila opozicija, ki je skupaj prejela več glasov od dosedanje vladne koalicije in že na volilni večer napovedala konec obdobja Đukanovića. Prosrbska in proruska lista Za prihodnost Črne gore, ki jo vodi stranka Demokratska fronta (DF), jih je osvojila 32,5 odstotka, proevropski listi Mir je naša nacija in Črno na belem pa 12,5 oz. 5,5 odstotka.
Čeprav gre za zelo različne stranke, od desnih do sredinskih in liberalnih, so se načeloma zavezale, da bodo premostile medsebojne razlike, združile sile in imenovale vlado strokovnjakov ter tako strmoglavile Đukanovića.

Neuradno: Opoziciji ravno 41 poslanskih mandatov
Uradna razdelitev poslanskih sedežev še ni znana, a po napovedih naj bi opoziciji skupaj pripadlo ravno 41 sedežev,
"V nedeljo smo dobili opomin," je 58-letni predsednik, eden od evropskih voditeljev z najdaljšim stažem, ki sicer ostaja na položaju in ga volitve čakajo šele leta 2023, v torek zvečer priznal v pogovoru za regionalno televizijo Newsmax Adria. Obljubil je, da bo "spoštoval" pravila in dal "priložnost za oblikovanje nove vlade" tistemu, ki bo imel v 81-članskem parlamentu vsaj 41 glasov podpore.

Đukanović Vučića obtožil razpihovanja "velikosrbskega nacionalizma"
Krivde za volilni poraz ni neposredno pripisal nikomur, je pa srbskega predsednika Aleksandra Vučića obtožil močne "medijsko politične agresije iz Beograda" in razpihovanja "velikosrbskega nacionalizma" v Črni gori. Srbskim oblastem je celo očital "neodgovorno poigravanje z duhom iz steklenice", kot se je to dogajalo v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je nato "ta isti duh ušel iz steklenice in povzročil nevzdržno sovraštvo".

Dačić: Srbije ne zanima vprašanje oblasti v Črni gori
Na njegove besede se je hitro odzval srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki je zatrdil, da se Srbija in njen predsednik Vučić nista nikoli vmešavala v notranje zadeve Črne gore. "Srbije ne zanima vprašanje oblasti v Črni gori, zanimajo nas samo pravice in svoboščine srbskega naroda, ki ga je v Črni gori okoli 29 odstotkov, ter položaj Srbske pravoslavne cerkve, katere lastnina in cerkve so bili tarča napada črnogorske vlade," je dejal. Dodal je, da je to popolnoma legitimna pravica Srbije.

Tokratno predvolilno kampanjo v Črni gori je namreč zaznamoval predvsem spor glede zakona o svobodi veroizpovedi, ki ga je decembra lani potrdil črnogorski parlament in mu ostro nasprotuje Srbska pravoslavna cerkev (SPC), saj naj bi bil njegov namen odvzeti ji lastništvo nad verskimi objekti v Črni gori.

SPC se je aktivno vpletel v volilno kampanjo na strani prosrbske opozicije, k razpihovanju strasti pa so svoje prispevali tudi srbski mediji s pisanjem proti Đukanoviću. Spor je globoko razklal Črnogorce ter vodil v množične proteste. Na volitvah je koristil opoziciji, vladajoči DPS pa očitno stal nekaj odločilnih odstotnih točk podpore.