"Naši državi imata dobre kulturne in zgodovinske vezi. Med seboj se doživljamo kot sosedi, čeprav nimamo skupne meje," je dejal Erdogan in spomnil, da državi letos slavita 30. obletnico od vzpostavitve diplomatskih odnosov.

Ena od glavnih tem pogovorov med predsednikoma je bila politična kriza v Bosni in Hercegovini.

Erdogan je poudaril, da se zavzema za ozemeljsko celovitost BiH-a in da rešitev za krizo vidi v dogovoru med voditelji v BiH-u. Dodal je, da ni zadovoljen z daytonskim mirovnim sporazumom, kot z njim ni bil zadovoljen prvi predsednik BiH-a Alija Izetbegović, ko ga je podpisal.

"Imamo Bošnjake, Hrvate in Srbe, dve entiteti, voditelje, ki predstavljajo te narode, in verjamem, da odločitve morajo sprejeti voditelji v BiH-u," je poudaril.

"O teh temah se moramo več pogovarjati med seboj. Iz te ure in nekaj pogovora se vidijo dobri nameni, a tudi to, da ne poznamo dovolj stališč druga druge. Potrebujemo več dialoga. Verjamem v dobre namene," pa je izjavil Milanović.

Dodal je, da on in hrvaška vlada že več kot leto poskušata popraviti nepravičnosti in kršitve Daytonskega sporazuma. "Poudarjamo dejstvo, da so Hrvati najmanj številčni in da se je o vsem treba dogovarjati skupaj," je pojasnil.

"Ne vem, kaj bo v BiH-u. Storil sem vse, kar sem lahko. Ne vem, kaj bo storil visoki predstavnik," je dodal in poudaril, da visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Christian Schmidt do zdaj v povezavi z vprašanjem volilne reforme ni storil še ničesar. "Če bo storil nekaj, bom zadovoljen. V tem se razlikujemo jaz, predsednik Erdogan, Hrvaška in Turčija," je dejal Milanović.

Erdogan je med svojim obiskom v BiH-u v torek izrazil nasprotovanje proti posredovanju Schmidta pri spremembah volilnega zakona, za katere si prizadevajo Hrvati, da bi številčnejšim Bošnjakom preprečili njihovo preglasovanje Hrvatov v telesih oblasti BiH-a.

Erdogan ni hotel govoriti o energetski krizi

Predsednika sta govorila tudi o vojni v Ukrajini in njenih posledicah. Potem ko je turški predsednik za energetsko krizo v Evropi v sredo v Beogradu dejal, da je ta "posledica provokacij Zahoda" proti Rusiji, danes o njej ni hotel govoriti.

Ko gre za žito iz Ukrajine, težavo vidi v tem, da gre v bogate države, ne pa v revne, kot to pričakuje Turčija.

Novinarji opozarjajo na pregone kolegov v Turčiji

Hrvaško novinarsko društvo je medtem obsodilo obisk turškega predsednika. Sporočili so, da gre za despota, ki že 20 let vlada Turčiji in v slogu najhujših režimov obračunava z zagovorniki človekovih pravic ter opozicijskimi politiki.

Dodali so, da so posebna tarča turški novinarji in novinarke, ki jih njegov režim preganja ter obsoja na večletne zaporne kazni. Da se bodo s "takšnim človekom" sešli najvišji predstavniki Hrvaške, je po besedah predsednika društva Hrvoja Zovka nesprejemljivo.

Pristojni ministri Hrvaške in Turčije so ob navzočnosti predsednikov sicer podpisali tudi več meddržavnih sporazumov, med njimi sporazum o zagotavljanju javnega reda in miru ter o sodelovanju na področju ravnanja ob katastrofah in v kriznih razmerah.

Erdogan se bo z Milanovićem udeležil tudi odprtja nove džamije in islamskega kulturnega centra v Sisku, nato pa se bo srečal še s premierjem Andrejem Plenkovićem ter nagovoril udeležence hrvaško-turškega gospodarskega foruma. Udeležbo na forumu je potrdilo 75 turških in približno 160 hrvaških gospodarstvenikov.

Na Hrvaškem nazadnje leta 2016

Erdogana na tridnevni turneji po Zahodnem Balkanu, v sklopu katere je obiskal še Sarajevo in Beograd, spremljajo žena ter številni ministri, pa tudi več deset drugih visokih uradnikov, poslovnežev in predstavnikov vladajoče turške stranke AKP.

Erdogan je Hrvaško nazadnje obiskal leta 2016, ko se je prav tako sešel s hrvaškim političnim vrhom in se udeležil hrvaško-turškega gospodarskega foruma.