Skandinavski državi sta za članstvo v severnoatlantskem zavezništvu zaprosili lani po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino, vendar mora njuni prošnji potrditi vseh 30 članic Nata. Do zdaj tega nista storili le še Madžarska in Turčija.

Turčija je še posebej ostra do Švedske, od katere zahteva, da se jasno opredeli do kurdskih borcev, ki jih v Ankari obravnavajo kot teroriste, ter do pripadnikov skupine islamskega klerika Fethullaha Gülena, ki jo turške oblasti krivijo odgovornosti za poskus državnega udara leta 2016.

"Rekli smo, poglejte torej, če nam ne izročite teroristov, tega tako ali tako ne moremo spraviti skozi parlament," je dejal Erdogan v nedeljo zvečer in se pri tem skliceval na skupno novinarsko konferenco, ki jo je imel novembra lani s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom.

"Da bi parlament to potrdil, nam morate najprej predati več kot sto, približno 130 teh teroristov," je še pojasnil Erdogan.

Erdoganove izjave so po besedah finskega zunanjega ministra Pekka Haaviste posledica incidenta v Stockholmu prejšnji teden, ko je bila v nekakšni obliki protesta proti Turčiji obešena lutka turškega voditelja Erdogana.

Za dejanjem naj bi stali aktivisti kurdskega odbora Rojava, ki se opisuje kot "mreža za solidarnost in izmenjavo z revolucionarnim gibanjem po vsem Kurdistanu". S tem so želeli Erdogana primerjati s fašističnim voditeljem Benitom Mussolinijem, čigar truplo so leta 1945 v Milanu obesili z glavo navzdol.

Švedski premier je dejanje obsodil. Uprizoritev "navidezne usmrtitve tujega demokratično izvoljenega voditelja" je "izjemno resna", je dejal.

Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je za sporno akcijo okrivil privržence v Turčiji prepovedanega PKK-ja in sirske kurdske milice YPG. Pri tem je dejal, da švedska obsodba incidenta ne zadostuje, in dodal, da mora Švedska izpolniti obljube iz dogovora, kar bi omogočilo njeno članstvo v Natu.

Čas se izteka

V odzivu na dogodek v Stockholmu so turške oblasti odpovedale načrtovani obisk predsednika švedskega parlamenta Andreasa Norlena v Ankari. Norlen se je tako namesto v turško prestolnico v ponedeljek odpravil v Helsinke.

"Poudarjamo, da imamo na Finskem in Švedskem svobodo izražanja. Ne moremo je nadzorovati," je novinarjem na skupni tiskovni konferenci z Norlenom dejal predsednik finskega parlamenta Matti Vanhanen.

Švedski premier Kristersson je sicer danes dejal, da je njegova država v "dobrem položaju", da Turčija ratificira njeno prošnjo za vstop v Nato.

Erdoganov tiskovni predstavnik Ibrahim Kalin je v soboto opozoril, da se čas za ratifikacijo izteka, saj bi moral parlament prošnji potrditi pred majem, ko so v Turčiji predvidene predsedniške in parlamentarne volitve.