Izpostavili so nadaljevanje reform, uresničevanje sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju in nadaljevanje dialoga s Srbijo o normalizaciji odnosov.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn sta v skupni izjavi izrazila pričakovanje Unije, da bodo vsi kosovski politični dejavniki ostali zavezani tem procesom, ki so ključni za prihodnost Kosova, njegovo napredovanje na poti v EU in za blaginjo prebivalcev Kosova in regije.

Opazovalna misija EU-ja v predhodnem poročilu ocenila, da so bile volitve dobro izpeljane in transparentne. Volilna kampanja je v večjem delu Kosova potekala v živahnem in konkurenčnem vzdušju, le na območjih z večinskim srbskim prebivalstvom se je pojavljalo zastraševanje. Oblasti so pozvali, da naslovijo ugotovljene nepravilnosti.

Opazovalna misija bo končno poročilo s priporočili objavila v prihodnjih mesecih, Unija pa pričakuje, da bo Priština pomanjkljivosti v volilnem procesu odpravila, so sporočili iz Bruslja.

Tesna razlika med do zdaj opozicijskima strankama

Na nedeljskih volitvah na Kosovu je tesno zmagalo opozicijsko levo nacionalistično gibanje Samoodločba (Vetevendosje) Albina Kurtija (25,55 odstotka glasov) pred opozicijsko Demokratsko ligo Kosova (LDK) Ise Mustafe, ki je prejela 24,86 odstotka podpore po preštetih 98,15 odstotka glasov. S tem se je končala vladavina Demokratske stranke Kosova (PDK) kosovskega predsednika Hashima Thacija, ki je bila v vseh vladah v zadnjih 12 letih.

Vseh deset poslanskih mest v 120-članskem parlamentu, ki so zagotovljena za srbsko manjšino, je dobila Srbska lista (SL), ki jo podpira uradni Beograd.

Novo vlado naj bi po pričakovanjih vodil Kurti, ki je že izrazil željo po vladanju z LDK-jem. Pogovore z njimi je napovedal kmalu, a dejal, da bi oblikovanje vlade lahko trajalo kar nekaj časa. Med drugim mora volilna komisija objaviti končne izide volitev, saj še čaka na izide glasovanja po pošti.

Tiskovna predstavnica Mogherinijeve Maja Kocijančič je medtem v Bruslju ponovila zahtevo, da mora Priština odpraviti stoodstotne carine na srbsko blago, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Kurti je v pogovoru za regionalno televizijo N1 napovedal, da carine niso del politike njegove stranke, in napovedal, da se zavzema za recipročnost na vseh področjih kot osnovo za dobre sosedske odnose.

Kurti kritičen do kosovskih vlad in dialoga s Srbijo

Kurti, nekdanji vodja študentskih protestov in politični zapornik, je znan kot kritik dosedanjih vlad zaradi korupcije. Kritičen pa je tudi do dialoga med Prištino in Beogradom, ki s ciljem normalizacije odnosov poteka pod okriljem EU-ja od leta 2011. Kurti meni, da je Kosovo v dialogu preveč popuščalo.

V pogovoru za regionalno televizijo N1 je Kurti v ponedeljek zvečer dejal, da bo njegova vlada pregledala vseh 33 dogovorov, ki so jih dosegli med letoma 2011 in 2017, "da bi videli, kaj je treba uresničiti, česa ne in kako so vplivali na življenje ljudi". "Šele nato bomo odprli dialog s Srbijo na podlagi dobrih, trdnih načel," je dejal. Dogovori zadevajo promet, telekomunikacije, izobraževanje, energetiko in pravice srbske manjšine, vendar številni ostajajo neuresničeni.

Zavrnil je sodelovanje s Srbsko listo, ki po njegovih besedah ni stranka, temveč država – ni pa zavrnil sodelovanja z drugimi srbskimi strankami. "Naša ustava navaja, da mora biti najmanj en minister iz srbske skupnosti, vendar nikjer ne piše, da mora biti iz Srbske liste. Svoje prioritete bomo usmerili proti manjšinam kot skupnostim, in ne strankam," je dejal za N1.