"Te volitve niso bile niti svobodne niti poštene in niso ustrezale mednarodnim standardom. Ne priznavamo rezultatov, ki so jih predstavile beloruske oblasti," je po videokonferenčnem vrhu na novinarski konferenci v Bruslju sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Bruselj bo kmalu uvedel sankcije na posameznike, odgovorne za "nasilje, represijo in volilno prevaro" v Belorusiji. Sankcije vključujejo prepoved potovanja v EU in zamrznitev premoženja.

Lukašenko je na volitvah 9. avgusta po uradnih izidih prejel 80 odstotkov podpore. Njegova protikandidatka Svetlana Tihanovska izidov ne priznava – k temu je pozvala tudi EU – in trdi, da je sama prejela med 60 in 70 odstotki podpore.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem sporočila, da je Unija pripravljena podpreti miren in demokratičen prehod oblasti v Belorusiji. "Stojimo ob beloruskem ljudstvu, ki si želi temeljnih svoboščin in demokracije," je dodala.

Evropska komisija namerava 53 milijonov evrov, namenjenih Belorusiji, prerazporediti stran od vlade in proti civilni družbi, žrtvam nasilja nad protestniki in boju države z novim koronavirusom.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je ob tem sporočil, da so razmere na meji z Belorusijo običajne in dodal, da bodo za Beloruse kmalu poenostavili proces prihoda na Poljsko.

Janša: Slovenija podpira demokratične zahteve Belorusov

Prva skrb EU-ja je, da se spoštujejo temeljne pravice in svoboščine beloruskih državljanov, vključno s pravico do svobodnih in poštenih volitev ter samoodločbe o svojih mednarodnih povezavah, je na virtualnem vrhu EU-ja o razmerah v Belorusiji poudaril premier Janez Janša, so sporočili iz njegovega kabineta.

"Od Rusije zahtevamo priznavanje enakih pravic beloruskemu narodu. Slovenija iz lastnih izkušenj pozna občutke ob ukradenih volitvah in zato še posebej razume in podpira demokratične zahteve Belorusov," je dejal premier.

Kot je poudaril, bi le nove predsedniške volitve ob močni prisotnosti opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) lahko vodile v stabilizacijo države in zagotovile mir.

Prav tako se Slovenija strinja, da je treba sankcije skrbno usmeriti tako, da ne bodo prizadele beloruskih državljanov in gospodarstva, pač pa bodo ciljale na odgovorne posameznike v državi.

Lukašenko voditeljem Unije: Ukvarjajte se s svojimi problemi

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je medtem poudaril, da je vsakršno tuje vmešavanje nesprejemljivo.

"Tisti, ki že brusijo meče, še posebej v tujini, bodo naleteli na odločno zavrnitev. In to ni neka prazna izjava. Poljske zastave že plapolajo v Grodni, to je nedopustno. Takšne stvari bomo odločno preprečili," je dejal. Nekateri mediji so predtem poročali, da so protestniki v Grodni, mestu na zahodu Belorusije, na shodih nosili zastave EU-ja.

"Preden kažejo s prstom na nas, bi morali na agendo svojih sestankov uvrstiti rumene jopiče v Franciji in grozljive nemire v ZDA," je na seji beloruskega sveta za nacionalno varnost poudaril Lukašenko in med drugim spomnil tudi na proteste proti karanteni zaradi novega koronavirusa v Nemčiji.

Policiji odredil zatrtje protestov

Policiji je odredil zatrtje protestov v Minsku, ki trajajo že teden in pol.

"V Minsku ne sme biti več nikakršnih neredov. Ljudje so utrujeni, ljudje zahtevajo mir," je dejal Lukašenko po poročanju tiskovne agencije Belta. Ukazal je tudi zaostriti mejni nadzor, da bi preprečil priliv "borcev in orožja" v državo.

Tihanovska pozvala EU, naj ne prizna volitev

Po trditvah oblasti je na volitvah 9. avgusta s kar 80-odstotno večino že šestič zapored zmagal dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko, ki je na oblasti že od leta 1994. A opozicija s Tihanovsko na čelu vztraja, da je več kot 60 odstotkov volivcev glasovalo zanjo, a so ji Lukašenko in njegovi zavezniki s pomočjo prevar in goljufij ukradli zmago.

Takoj po zaprtju volišč in objavi prvih izidov so v Minsku in drugih beloruskih mestih izbruhnili množični protesti, na katere se je režim sprva odzval z aretacijami in nasiljem. Do nedelje so protesti že prerasli v največje v Belorusiji od razpada Sovjetske zveze, spremljajo pa jih tudi stavke zaposlenih v več velikih državnih podjetjih.

"Pozivam vas, da ne priznate teh lažnih volitev. Lukašenko je tako v očeh lastnega naroda kot vsega sveta izgubil vso legitimnost," je v danes zjutraj objavljenem videosporočilu v angleščini poudarila Tihanovska, ki je po volitvah odšla v Litvo.

Na posnetku je ob njej videti le zgodovinsko rdeče-belo belorusko zastavo, ki je postala simbol opozicije in naj bi, če bi jim uspelo prevzeti oblast, namesto sedanje rdeče-zelene postala nova državna zastava Belorusije.

"Že drugi teden zapored se moj narod bori za v ustavi zagotovljeno pravico, da sam izbere svojega voditelja," je nadaljevala Tihanovska. Volitve niso bile ne poštene in ne transparentne, državljani, ki so se v obrambo svojih glasov odpravili na ulice, pa "so bili brutalno pretepeni, zaprti in mučeni od režima". Lukašenko se medtem še naprej oklepa oblasti in vse to se dogaja sredi Evrope, je dejala 37-letnica.

Pozivi k dialogu

Da bi omogočili miren prenos oblasti, je opozicija ustanovila koordinacijski svet, v katerem so zastopani predstavniki različnih delov civilne družbe in naj bi se prvič sešel prav danes. Njegova v svetu najbolj znana predstavnica je Nobelova nagrajenka za književnost Svetlana Aleksijevič. Koordinacijski svet si po besedah Tihanovske prizadeva za dialog s sedanjim režimom, in nikakor ne za, kot to trdi Lukašenko, nezakonit prevzem oblasti v državi.

Cilj opozicije je doseči izvedbo poštenih in demokratičnih novih predsedniških volitev, ki bodo potekale ob navzočnosti mednarodnih opazovalcev, je zatrdila.

Voditelji članic EU-ja so na izredni videokonferenci začeli razpravljati o razmerah v Belorusiji. Odločali naj bi o novih sankcijah proti Belorusiji, po poročanju EUobserverja pa naj bi tudi izrazili solidarnost in podporo beloruski opoziciji in protestnikom.

Več evropskih voditeljev, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel, je v tem tednu tudi pozvalo ruskega predsednika Vladimirja Putina, glavnega zaveznika Lukašenka, naj si prizadeva za vzpostavitev dialoga v Belorusiji.