"V letu 2018 bomo še enkrat dosegli davčni presežek. Vendar so zlata leta mimo. Od zdaj naprej ne pričakujemo več nepredvidenih dodatnih prihodkov, še posebej ne tako visokih," je dodal član nemških socialdemokratov (SPD). Leta 2017 je Nemčija denimo ustvarila za 36,6 milijarde evrov proračunskega presežka.
Največje evropsko gospodarstvo raste že devet let zapored. Trdna gospodarska rast, visoke plače in nizka stopnja brezposelnosti so v preteklih letih povečali davčne prilive v Nemčiji, s čimer je država - v nasprotju z večino članic Evropske unije - zadnja štiri leta uživala zaporedne proračunske presežke.
Finančni minister in podkancler je opozoril tudi na možnost protestov v Nemčiji. "Tudi Nemčija ima potencial za pojav rumenih jopičev, ki ga ne smemo podcenjevati," je dejal. Prebivalce bi po njegovih navedbah lahko k temu spodbudili visoki stroški življenja, med drugim tudi naraščajoče cene stanovanj.
Scholz: Solidarnostni davek ostaja
Poudaril je še, da nemška vlada ne bo mogla kar ukiniti t. i. solidarnostnega davka za vse davkoplačevalce, za kar si prizadeva nemška kanclerka Angela Merkel. "Na koalicijskih pogajanjih smo se dogovorili, da bodo morali državljani z zelo visokimi prihodki še naprej plačevati solidarnostni davek," je sporočil finančni minister.
Pobuda za mednarodno obdavčenje velikih korporacij
Scholz si želi na drugi strani dodatno obdavčiti mednarodne korporacije, kot so Amazon, Facebook in Starbucks. Napovedal je, da bodo skupaj s Francijo in Japonsko sprožili pogovore za obdavčenje korporacij na mednarodni ravni na prihodnjih zasedanjih skupin G7 in G20, pri čemer računajo tudi na podporo ZDA.
"Prekiniti moramo preusmerjanje dobička v države z majhnimi davki ali brez davkov, zato si želim na mednarodni ravni uveljaviti minimalno obdavčenje mednarodnih korporacij," je napovedal Scholz.
V pogovoru za Bild je Scholz tudi izrazil zanimanje za mesto kanclerja po odhodu Merklove leta 2021.
Rast nemškega gospodarstva se upočasnjuje
V preteklih mesecih se je zaradi ameriško-kitajskih trgovinskih napetosti rast nemškega gospodarstva, ki je močno izvozno naravnano, že upočasnila. Med drugim se država spoprijema s težavami v avtomobilski industriji, negotovost pa v gospodarstvu povzroča tudi zaskrbljenost nad brexitom. Nemčija je zaradi velikega presežka v zunanjetrgovinski bilanci tudi tarča ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
V tretjem četrtletju preteklega leta je Nemčija celo prvič v več kot treh letih zaznala padec bruto domačega proizvoda. Takrat je vlada v Berlinu znižala napovedi gospodarske rasti za leto 2018 z 2,2 odstotka na 1,5 do 1,6 odstotka.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje