Odkar je 21. januarja na protestu pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu švedsko-danski desničarski skrajnež Rasmus Paludan sežgal izvod Korana, je Ankara že večkrat opozorila, da bi Turčija lahko ratificirala le vstop Finske v Nato. Zaradi incidenta je Turčija pretekli teden tudi preložila nov krog pogovorov z nordijskima državama.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v sredo znova zagrozil, da bi Ankara lahko vstop Finske v zavezništvo potrdila brez Švedske. Pristopni proces Finske je ob tem ocenil kot pozitiven, Švedski pa je sporočil, naj se ne trudi zaman.

"Na to pot smo se podali skupaj. In skupaj tudi zaključujemo pot do članstva," je danes dejal Kristersson, medtem ko je Marin poudarila, da ji ni všeč, da se Švedska prikazuje kot "nekakšen problematičen otrok v razredu".

Po besedah finske premierke obe državi izpolnjujeta vse pogoje za članstvo in prepričana je, da bodo kmalu vse članice Nata ratificirale njuna pristopna protokola.

Večina Fincev sicer meni, da bi morala Finska sama postati članica Nata, če bi se sprejem Švedske zavlekel, kaže danes objavljena anketa v finskem dnevniku Ilta-Sanomat.

Po ruskem napadu na Ukrajino sta nordijski državi po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu. Turčija in Madžarska ostajata edini od 30 držav članic Nata, ki še nista ratificirali vstopa Švedske in Finske v zvezo.

Turčija od Švedske med drugim zahteva izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke in vpletenih v poskus državnega udara leta 2016.