Do nasilja je prišlo na protestih pred poslopjem makedonskega parlamenta v Skopju. Makedonski mediji so poročali, da je šlo za nogometne huligane, pridržanih je bilo 26 ljudi. Posebne policijske enote so s solzivcem razgnale protestnike, potem ko je del demonstrantov na policiste začel metati šokbombe, kamenje in pirotehnična sredstva, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.

Notranje ministrstvo je sporočilo, da so se za uporabo solzivca odločili, potem ko so nekateri protestniki uporabili razpršilna sredstva in potiskali ob zaščitno ograjo, da bi na silo prišli v sobranje. Dodali so, da spoštujejo pravico do mirnih protestov, da pa ne bodo dovolili uporabe sile in motenja javnega reda in miru, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Na protestih, ki so jih organizirali po družbenih omrežjih, so peli domoljubne pesmi in vzklikali "Makedonija, imena ne damo!".

Protesti tudi v Grčiji
Protesti proti sporazumu so sicer v nedeljo potekali v več makedonskih mestih, pripravili pa so jih tudi v Grčiji, in sicer v okolici grškega Psadaresa, kjer sta v nedeljo sporazum podpisala zunanja ministra Makedonije in Grčije, Nikola Dimitrov in Nikos Kodzias. Po poročanju grških medijev je na proteste prišlo 80 avtobusov s prebivalci Soluna in drugih mest na severu Grčije. Na transparentih je pisalo "Makedonija je Grčija" in "Tukaj se končuje Severna Makedonija". Tudi tukaj so demonstranti skušali prebiti policijski kordon, policija pa je proti njim uporabila solzivec. Po podatkih policije je bilo ranjenih 14 ljudi, med njimi sedem policistov.

Policija aretirala poslanca Zlate zore
V ponedeljek pa je policija prijela poslanca neonacistične stranke Zlata zora Konstantinosa Barbarusisa, obtoženega izdaje, ker je v parlamentu pozival k posredovanju vojske zaradi grško-makedonskega sporazuma o imenu Makedonije. Bil je na begu od petka, ko so zanj izdali nalog za aretacijo. Prijeli so ga na domu prijatelja na širšem območju Aten, kjer se je skrival. Barbarusis je med drugim pozval vojsko k aretaciji predsednika države, vlade in obrambnega ministra. Vojsko je tudi pozval, naj "njihove glave odnese na makedonsko mejo".

Sporazum naj bi končal spor o imenu med državama, ki se je vlekel od razpada nekdanje Jugoslavije leta 1991 in ki je bil glavna ovira Makedonije na poti v EU in zvezo Nato. Grčija je namreč imenu Makedonija nasprotovala, ker ima na severu pokrajino z istim imenom. Po sporazumu naj bi se država imenovala Severna Makedonija. Sporazum morata potrditi še parlamenta obeh držav, v Makedoniji, kjer bodo morali ustrezno spremeniti tudi ustavo, pa naj bi jeseni pripravili tudi referendum. Grčija naj bi odpravila ovire za vstop Makedonije v EU in Nato.