Predlog poslancev LFI-ja o nezaupnici Bayrouju je v parlamentu podprlo le 131 od skupno 577 poslank in poslancev, večinoma iz vrst levega opozicijskega zavezništva Nova ljudska fronta (NFP), poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za izglasovanje nezaupnice je bilo potrebnih 288 glasov.

Med tistimi, ki niso podprli nezaupnice, so bili poleg članov Bayroujeve manjšinske desnosredinske koalicije tudi poslanci skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN) in večina socialistov.

Predlog o glasovanju o nezaupnici so v LFI-ju v torek utemeljili s sestavo desnosredinske manjšinske vlade in proračunskimi načrti novega premierja. Ta se zaradi obsežnega javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja zavzema za krčenje porabe, kar ni pogodu zlasti skrajni levici.

Nacionalni zbor, ki sicer prav tako ne podpira načrtov Bayroujeve vlade, za zdaj vendarle ni naklonjen njegovi odstavitvi. Podpredsednik stranke Sebastien Chenu je pred četrtkovim glasovanjem dejal, da njegova stranka nove vlade "ne bo ocenjevala po besedah, temveč po dejanjih". Kljub izidu četrtkovega glasovanja manjšinska vlada Bayrouja ostaja šibka.

Bayrou je hotel podporo socialistov, da ne bi bil odvisen zgolj od podpore Nacionalnega zbora. V ta namen je ponudil ponovna pogajanja o pokojninski reformi iz leta 2023, ki ji levica nasprotuje.

Vodja socialistov Olivier Faure je že dejal, da Bayroujeva obljuba o ponovnih pogovorih o pokojninski reformi ni dovolj. Bayrou je socialistom ponudil tudi večjo porabo za bolnišnice od predvidene in opustitev načrtov za odpustitev 4000 učiteljev.

Premier napoveduje tudi, da bo ohranil to, s čimer se je njegov predhodnik Michel Barnier strinjal, vključno z začasno opustitvijo povišanja davka na elektriko in z dvigom vseh pokojnin v skladu z inflacijo, kar bo stalo 3,6 milijarde evrov.

Bayrou se je tudi zavezal, da si bo prizadeval za povišanje davkov, predvsem za bogate in velika podjetja, v vrednosti 21 milijard evrov, ki ga je načrtoval že Barnier.

Kritike z obeh političnih polov

Bayrou se je s kritikami opozicije z obeh polov znova soočil po torkovi predstavitvi prioritet svoje nove vlade, čeprav se je skušal oddaljiti od nekaterih strožjih ukrepov, katerih napovedi so po le treh mesecih na položaju odnesle Barniera.

Premierju tako za zdaj ni uspelo zadovoljiti večine kritikov v parlamentu, ki pa očitno še ne nameravajo uporabiti svojega najmočnejšega orožja v obliki nezaupnice. Več poslank in poslancev je v četrtkovi razpravi pred glasovanjem napovedalo, da bodo pri svojih ocenah počakali na predlog proračuna za letošnje leto.

Ta namreč še vedno ni sprejet, potem ko se je Francija lani poleti po predčasnih volitvah na pobudo predsednika Emmanuela Macrona znašla v političnem patpoložaju. Bayroujeva manjšinska vlada nima dovolj podpore v parlamentu, ki je od lani razdeljen na tri bloke – levega, sredinskega in desnosredinskega ter skrajno desnega, nobeden od njih pa nima večine.

Novi premier tako s težavo lovi ravnotežje med levico in skrajno desnico. Če se želi izogniti usodi svojega predhodnika, mora pred glasovanjem o proračunu obdržati podporo konservativcev in hkrati na svojo stran pridobiti dovolj poslank in poslancev levega tabora, pri čemer se osredinja zlasti na socialiste.